pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Zakon omejuje pritožbene razloge zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje in vračanje zadeve v novo sojenje le na pravilnost uporabe kasatoričnih pooblastil pritožbenega sodišča. To pomeni, da sme vrhovno sodišče v zvezi z razveljavitvenim sklepom presojati le razloge za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ne pa tega, ali je sodišče druge stopnje morda napačno odločilo o razlogih za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje oziroma konkretno v tej zadevi o razlogih za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje glede odločanja mimo pritožbenih navedb toženke v zvezi s tožbenim zahtevkom in o pravici tožnice do zagovora pred izredno odpovedjo v skladu z določbo 85. člena ZDR-1.
uporaba bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - nujnost zadržanja bilančnega dobička - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče v konkretnem primeru pri uporabi prvega odstavka 399. člena ZGD-1 v delu, ki določa, da se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko izpodbija, če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje, pravilno napolnilo pravni pojem "nujnosti."
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče, da je kljub pravnomočni sodbi v kolektivnem delovnem sporu tožnikova terjatev zastarala pred vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu.
spor o pristojnosti - stroški kazenskega postopka - sklep o odmeri nagrade in nadomestila za stroške - pritožba zoper sklep o stroških
Po presoji Vrhovnega sodišča je ključno, da je določba 93. člena ZKP splošne narave, pravilo o vnaprejšnjem izplačilu stroškov iz tretjega odstavka 92. člena pa kot lex specialis glede časovnice odločanja o stroških vstopa le na mesto prvega in drugega odstavka 93. člena ZKP. To pomeni, da določba tretjega odstavka 92. člena ZKP ne spreminja dometa tretjega odstavka 93. člena ZKP. Zato tudi ne terja drugačnega razmisleka o pritožbeni pristojnosti zoper prvostopenjski sklep o višini stroškov. Ni ovire za uporabo določbe tretjega odstavka 93. člena ZKP tudi takrat, kadar se o (višini) stroškov postopka odloči s posebnim sklepom, pa o obveznosti plačila stroškov še ni bilo odločeno v pravnomočni končni odločbi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče ugotoviti lastnost zavarovanca na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas, ki je bilo priznano na podlagi sodbe delovnega sodišča v obdobju, ko je že bila vzpostavljena lastnost zavarovanca na podlagi delovnega razmerja za krajši delovni čas pri drugem delodajalcu.
odločba sodnega sveta - pravnomočna odločba - pravdni postopek - pravica do poštenega sojenja - zakoniti sodnik - zavrženje tožbe - pravni interes - položaj stranke v postopku
Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. Skladno s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS 1 sodišče tožbo zavrže, tudi če ugotovi, da tožnik po tem zakonu ne more biti stranka.
Tožnica pravni interes za vložitev tožbe izkazuje z navedbami, da naj bi ji bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice, saj naj bi v postopku imenovanja konkretne sodnice prišlo do kršitve nacionalnega prava Republike Slovenije. Vendar ob tem tožnica ne trdi, da bi imela v postopku izdaje izpodbijane odločbe položaj stranke oziroma položaj prizadete osebe s položajem stranke. Ob takem stanju stvari tožnica torej v obravnavani zadevi ne more biti stranka v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za azil - nova dejstva in dokazi - vsebinsko prazna pritožba
Obravnavo ponovno vložene prošnje je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev glede priznanja mednarodne zaščite.
ZMZ-1 člen 20, 28,52, 52-1, 52-2, 61. ZPP člen 115, 286b, 286b/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - varna država - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve
Stranka (oziroma smiselno njen pooblaščenec) mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, kršitve, na katere se sklicuje pozneje, torej tudi v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Zgolj slaba ekonomska situacija v državi, ki ji je podvrženo veliko prebivalcev, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite. Škoda iz 28. člena ZMZ-1 namreč ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja oziroma ekonomske situacije v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu (storilcu) preganjanja ali resne škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00074983
ZKP člen 285a, 285b, 285c, 285č, 269, 347.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - priznanje krivde - predlog za izrek kazenske sankcije - predlog državnega tožilca
Potek predobravnavnega naroka urejajo členi 285.a, 285.b in 285.c ZKP. Državni tožilec na tem naroku po nobeni od navedenih določb ni dolžan podati kaznovalnega predloga, saj ga vsebina navedenih členov ZKP k temu ne zavezuje. Novejša teorija sicer navaja, da državni tožilec na predobravnavnem naroku po predstavitvi obtožnice poda tudi predlog sankcije za primer priznanja krivde,1 vendar tudi navedenega ni razumeti kot obvezo državnega tožilca, da takšen predlog poda, temveč je s takšno razlago pojasnjeno zgolj, kdaj in v kakšnih okoliščinah državni tožilec tak predlog (lahko) poda oziroma predstavi. Tudi določba petega odstavka 285.č člena ZKP, po kateri lahko državni tožilec na naroku za izrek kazenske sankcije v končni besedi v korist obdolženca spremeni predlog za izrek kazenske sankcije, se nanaša le na primer, ko je državni tožilec kaznovalni predlog pred tem že podal. Da gre za fakultativno podajanje kaznovalnega predloga državnega tožilca, izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 269. člena ZKP, po katerem državni tožilec v obtožnici lahko predlaga vrsto in višino kazni, ki naj se izreče obdolžencu, če bo, ko se prvič izjavi o krivdi, priznal krivdo. Tedaj državni tožilec lahko predlaga omiljeno kazen, način izvršitve kazni in namesto kazni opozorilno sankcijo, vse pod pogoji in v mejah, ki jih določa kazenski zakon. Nenazadnje pa po določbi 347. člena ZKP državni tožilec tudi v besedi strank lahko poda predlog o vrsti in višini kazni, varnostnih ukrepih ter sme predlagati, naj se izreče sodni opomin ali pogojna obsodba.
Zahtevi po podpisanosti pritožbe ni zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenca oziroma da so vsebovani na njegovem dopisnem papirju.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - predhodna dopustitev revizije - nedopuščena revizija
Izpodbijani sklep je sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi tožnikove pritožbe in potrditvi sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zavrglo. Gre za sklep, s katerim se je postopek končal, zato zoper njega procesni zakon ne dovoljuje pritožbe, ampak le izredna pravna sredstva. Vlogo, ki jo tožnik naslavlja kot pritožbo, vložil pa jo je pri sodišču prve stopnje zoper sklep sodišča druge stopnje, je zato vrhovno sodišče obravnavalo kot pravno sredstvo, ki ga na tak način zoper izpodbijano odločbo lahko pravdna stranka vloži, torej kot izredno pravno sredstvo revizijo. To pa je tožnik vložil sam in pri tem ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega revizija predhodno ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo kot nedovoljeno.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 10.
predlog za dopustitev revizije - spor v zvezi s starševsko odgovornostjo - mednarodna pristojnost - zavrnitev predloga
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom o nepristranskosti sodišča - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v prvih dveh navedenih zadevah obširneje pojasnilo, zakaj njene trditvene podlage, da so se sodniki okrožnega sodišča mimo njene vednosti dogovarjali, kako bi začeli postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ni mogoče subsumirati pod standard "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP.
Odprtje sefa kot del pogodbe o sefu še vedno ureja ZOR, za postopek pa se na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNP-1 uporabljajo določbe nepravdnega postopka. ZNP-1 določb o prenosu pristojnosti nima, zato se na podlagi 42. člena ZNP-1 glede tega instituta v celoti uporabljajo določbe ZPP.
Ker se sef, ki ga mora sodišče v postopku odpreti, nahaja uro vožnje od sodišča, ki je pristojno za odločanje na podlagi stalnega prebivališča nasprotne udeleženke, razlogi smotrnosti narekujejo prenos pristojnosti na sodišče v kraju, kjer se sef nahaja.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-5. ZDavP-2 člen 8, 15, 16, 17, 18,. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 7, 7-6,8, 8-1, 9, 9/4, 11.
dopuščena revizija - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - davčna tajnost - druga vrsta postopka - listine stranke - razkritje podatkov - dolžnost posredovanja informacij - obid kogentnega predpisa - ugoditev reviziji
Zmotno je stališče, da mora drug organ, ko odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, obravnavati zahtevane informacije kot davčno tajnost le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti.
ZDIJZ ni edini predpis, ki ureja dostop do informacij državnih organov, ampak je eden od zakonov, ki urejajo to področje v okviru in v skladu z drugim odstavkom 39. člena Ustave. Zato je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Če bi namreč za pridobitev iste informacije veljali različni pogoji v primeru, če bi jo posredovali različni organi, bi šlo za očitno izigravanje zakonskih omejitev in varstev, ki so jih določili ZDIJZ in drugi relevantni zakoni.
Odgovor na vprašanje, ali davčna tajnost zavezuje tudi drug državni organ, ki podatke pridobi v okviru svojega upravnega postopka, a ne od davčnega organa in pred začetkom davčnega postopka, izhaja iz drugega dela 16. člena ZDavP-2, ki nalaga varstvo davčne tajnosti vsem drugim osebam, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, in teh ne smejo sporočiti tretjim osebam. Ker je namen določbe varstvo zaupnosti podatkov z omejitvijo njihovega razširjanja tretjim osebam, niti drug državni organ, ki je pridobil tak podatek, čeprav neodvisno od davčnega postopka, tega ne sme posredovati naprej, če ve za njegovo zaupno naravo. Če je torej nedavčni upravni organ z navedeno okoliščino seznanjen, to z vidika njegove vloge organa po ZDIJZ vzpostavlja dolžnost, da to okoliščino preveri (ugotovi njen obstoj ali jo zavrne). V nasprotnem primeru bi razkritje podatkov iz dokumentov njegovega upravnega postopka po svojem dejanskem učinku lahko pomenilo razkritje podatkov o materialnem položaju zavezanca za davek nepooblaščeni osebi in s tem obvod specialne ureditve v ZDavP-2 glede upravičencev do podatkov iz davčnega postopka.