dopuščena revizija - javno povabilo - kriteriji - aktivna politika zaposlovanja - gospodarska družba - gospodarske družbe po ZGD - odvetniška dejavnost - neenaka obravnava - exceptio illegalis - ugoditev reviziji
Kriteriji javnega povabila (dodeljevanje javnih sredstev v okviru ukrepov, namenjenih starejšim zaposlenim kot eni od ranljivih skupin), ki razlikujejo potencialni krog zadevajočih podjetij na tiste, ki so registrirani po določilih ZGD-1, in tiste, ki so organizirani na drugi podlagi (v konkretnem primeru na podlagi ZOdv), je v nasprotju s 14. členom Ustave.
Ustavna pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh subjektov, ki se prijavijo na razpis, in pomeni enake pogoje in jasna merila za vse. Vendar pa se to načelo nadalje odrazi tudi v zahtevi, da se v javnih razpisih (enako pa tudi v drugih tem podobnih postopkih dodeljevanja javnih sredstev) bistveno enaki položaji obravnavajo enako, če pa se v bistvenem enaki položaji obravnavajo različno, mora za to obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Elementi razlikovanja morajo torej biti utemeljeni na razumnih razlogih, kar velja tudi za pogoje, ki jih za pridobitev javnih sredstev določajo zakon, podzakonski predpis oziroma javni razpis, javno povabilo ali drug temu po pravni naravi enakovreden akt.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - predlog sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - neobrazloženost - zavrnitev predloga
Sodišče v predmetnem nepravdnem postopku izhaja iz sporazuma predlagateljev, vendar odloča v skladu z načelom največje koristi otroka. Konkretnih razlogov, zakaj bi zaradi dejstva, da je eden od predlagateljev zaposlen v kadrovski službi tudi sicer enega od večjih sodišč v državi, spoštovanje tega načela bilo ogroženo, ni mogoče ugotoviti. Udeleženca obravnavanega postopka vse doslej pripomb nista imela, sodišče, ki delegacijo pristojnosti predlaga pa, razen splošnih navedb, da bi ta zaposlitev utegnila negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti odločanja, drugih razlogov ni ponudilo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 43, 105. SZ člen 116.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - etažna lastnina - družbena lastnina - priposestvovanje - splošni skupni del - skupni deli stanovanjske stavbe - posamezni del stavbe - preureditev skupnih prostorov
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00074291
ZPP člen 7, 8, 212, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 39, 40, 103, 435. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - kavza pogodbe - podlaga pogodbe - namen strank - odstop od pogodbe - plačilo kupnine - zavrnitev dokaznih predlogov - prekluzija - pravica stranke do izjave - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali za materialnopravno presojo pogodbene kavze zadostuje dejstvo, da je oseba želela na drugo prenesti lastninsko pravico, ali je pri tem treba upoštevati tudi njene interese oziroma podlago za razloge, zakaj je to storila, na primer zaradi neke protidajatve?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00076201
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 227h. ZZK-1 člen 148. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 39, 43.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - sklep o dedovanju tujega sodišča - izvršljivost tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - razglasitev izvršljivosti
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je treba pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev na podlagi nemškega Skupnega sklepa/potrdila o dedovanju pridobiti potrdilo o izvršljivosti v državi izvora in nato sprožiti postopek v zvezi z razglasitvijo izvršljivosti v smislu 227.h člena Zakona o dedovanju in odločbo sodišča priložiti poleg odločbe/potrdila o dedovanju za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo? 2. Ali nemško Skupno potrdilo (sklep) o dedovanju (z uradnim prevodom) zadostuje za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime dedičev neposredno?
ZPrCP člen 45, 56, 56/1, 58, 58/1. ZCes-1 člen 2, 2/1-24, 2/1-32, 39, 39/3. OZ člen 154, 154/1.
odškodninska odgovornost - protipravnost - prometna nesreča - kategorizacija cest - prednostna cesta - desno pravilo - zavarovalno razmerje - cestnoprometna signalizacija - kršitev cestnoprometnih predpisov
Sodišči prve in druge stopnje sta materialnopravno nepravilno uporabili določb prvega odstavka 56. člena ZPrCP, ko sta v vključevanje voznice z občinske javne poti na občinsko javno cesto opredelili kot vključevanje na prednostno cesto. Pravilen odgovor na dopuščeno vprašanje je, da je treba v konkretnem primeru uporabiti desno pravilo upoštevaje, da iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je šlo za križišče dveh enakovrednih cest, odsotnost prometnih znakov pa je dajala prednost zavarovanki tožene stranke glede na navedeno cestnoprometno pravilo iz 58. člena ZPrCP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zaposlitev stranke - okrajno sodišče - okrožno sodišče - višje sodišče - organizacijska enota - zavrnitev predloga
Tožnica je zaposlena kot administratorka v službi za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Z. Tožnica torej ni zaposlena na Okrajnem sodišču v Z., pred katerim je začet predmetni pravdni postopek.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije - obsežnost navedb - pomembno pravno vprašanje - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja
Predlog druge toženke ne izpolnjuje zahtev po kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precedenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja četrti odstavek 367.b člena ZPP. Že zaradi števila predlaganih vprašanj se ni mogoče izogniti dvomu v njihovo občo pomembnost, pri čemer je njihovo število opazno večje od števila pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Tudi ob podrobnejšem pregledu predlaganih vprašanj pa se izkaže, da večina odgovorov nanje ne bi presegla pomena, ki bi ga imeli za drugo toženko v obravnavani zadevi. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso druga toženka ni izkazala niti v utemeljitvi svojega predloga. Ta je predvsem preplet fragmentiranih očitkov sodiščema prve in druge stopnje, v katerih se nesistematizirano mešajo prvine trditev o napačni uporabi materialnega prava, sklicevanje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter dejanske trditve, ki so na revizijski stopnji, kolikor niso skladne z dejansko podlago izpodbijane sodbe, neupoštevne (drugi odstavek 370. člena ZPP). Ob tem druga toženka ponavlja svoje dosedanje, zlasti pritožbene navedbe, argumentom izpodbijane sodbe pa nasprotuje posplošeno. Tudi odstop od sodne prakse zatrjuje posplošeno, ne da bi konkretno utemeljila primerljivost citiranih zadev z obravnavano.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Predlagatelj je bil pred upokojitvijo zaposlen kot sodnik na pristojnem sodišču, zato pozna tamkajšnje sodnike. To je okoliščina, ki jo je glede na sodno prakso mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge".
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje bivših zakoncev - obstoj skupnega premoženja v času razpada zakonske zveze - stanje ob zaključku glavne obravnave - trditveno in dokazno breme - nesklepčnost - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - stopničasta tožba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 343, 343/4, 352. ZMZ-1 člen 89, 89/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Če sodišče v dokazni oceni, podani v obrazložitvi sodbe, dokazno utesnjuje sporočilni pomen pisne izjave priče, priče pa neposredno ne zasliši, čeprav je bil tak predlog podan, potem ne sme stranki, ki je tak dokazni predlog podala, pripisati, da ni zadostila dokaznemu bremenu.