ZUP člen 179, 180, 180a, 179, 180, 180a. ZUreP-1 člen 87, 87. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-1, 63, 63/2, 63/2-1.
predkupna pravica občine - pravna sredstva zoper potrdilo
Ker iz določbe 87. člena ZUreP-1 izhaja, da nastopijo posledice predpisane fikcije z neizdajo potrdila oziroma s potekom roka za njegovo izdajo, tudi po presoji sodišča tožena stranka, po tem, ko je upravni organ prve stopnje na zahtevo tožeče stranke izdal dne 25.8.2005 potrdilo, niti v določbah ZUreP-1 in niti v določbah ZUP ni imela podlage za meritorno odločanje o pritožbi tožeče stranke zoper navedeno potrdilo. Iz določb, s katerimi so v ZUP urejena potrdila, namreč izhaja, da stranke nimajo nobenega pravnega sredstva zoper izdano potrdilo, pač pa imajo pravico zahtevati spremembo potrdila.
pravica do lokalne samouprave - upravni spor - pravni interes
Ustavna pravica iz 138. člena Ustave RS ni pravica, ki bi lahko bila kršena posamezniku z ravnanjem organov lokalne oblasti. Ker tožeče stranke nimajo več statusa svetnikov, so izgubile pravni interes za vodenje upravnega spora, saj je prenehala pravovarstvena potreba za predmetno tožbo. Kadar gre namreč za že končane posege v ustavne pravice z akti ali dejanji, je mogoče uveljavljati odškodnino za škodo nastalo zaradi morebitnega kršenja ustavnih pravic, v civilnem sodnem varstvu.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - prosilec iz irana - prosti preudarek
V konkretnem primeru tožena stranka, kljub nasprotnemu ugovoru tožnika v tožbi, ni prekoračila meje prostega preudarka. Ukrep začasne omejitve gibanja je po določilih ZMZ urejen iz razloga zavarovanja javnega reda, tožena stranka pa je v zadostni meri obrazložila, zakaj je uporabila ta ukrep v konkretnem primeru po tem, ko je pravilno ugotovila, da so podani razlogi za takšen ukrep in da so izpolnjeni tudi predpisani pogoji. Po presoji sodišča prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne bi ustrezal namenu, za katerega je določen z zakonom, saj je z izpodbijanim sklepom v zadostni meri obrazložila vse relevantne dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka, ki omogočajo preizkus izpodbijanega sklepa na način, ki je določen s 3. odstavkom 40. člena ZUS-1.
URS člen 23, 23. ZLS člen 48, 47/2, 47/3, 47/4, 44, 46/3, 46/4, 48, 47/2, 47/3, 47/4, 44, 46/3, 46/4. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32, 32/2, 32/3.
sporno pravno razmerje - učinkovito pravno sredstvo - upravni spor - začasna odredba - referendum
Po določilu 2. odstavka 31. člena ZUS-1 lahko sodišče zadrži le izvršitev izpodbijanega akta - tega pa tožnik v tožbi ne predlaga, saj ne predlaga zadržanja izvršitve oziroma učinkov izpodbijanega obvestila, ampak uveljavlja zadržanje uradne objave odloka o prostorski strategiji razvoja občine A. do končne odločitve. Zato z vidika določila 2. odstavka 32. člena ZUS-1 izdaja začasne odredbe, tako kot jo predlaga tožnik, ni dopustna. Tožnik predlaga zadržanje objave akta, ki ga je sprejel občinski svet, ki ni isti organ, s katerim ima tožnik sporno razmerje v tem upravnem sporu v smislu tega, zoper kateri organ je vložena tožba v upravnem sporu. Vendar je po presoji sodišča element spornega pravnega razmerja (v smislu 3. odstavka 32. člena ZUS-1) v tem primeru vseeno podan, kajti po določilu 3. odstavka 46. člena ZLS je ravno tožena stranka tista, ki je dolžna zadržati objavo splošnega akta - v zvezi s katerim je tudi vložena pobuda za referendum in tožba - do odločitve o pobudi oziroma do odločitve na referendumu; tožnik pa lahko zadržanje objave na podlagi vložene tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu še podaljša do vročitve sodne odločbe o zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu.
Za status upravičenca po 12. členu ZDen mora biti predložen dokaz o tem, da je vlagatelj dedič prvega dednega reda po osebi, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, pa ne izpolnjuje pogojev o državljanstvu iz 9. člena ZDen. Nezakonski otrok, rojen leta 1925, dokazuje dejstvo nezakonskega očeta tudi z vpisnikom o varstvih in skrbstvih. Gre torej za tak kvalificiran dokaz, ki ga je organ za dokazovanje pravnega nasledstva, vprašanja očetovstva, lahko uporabil kot relevantnega.
Z vračanjem v naravi se ne sme bistveno poseči v določeno urbano okolje zaokroženega območja, ki ima določen namen in funkcijo. Obstoj in meje kompleksa v zadevi niso izkazani, zato sta organa za utemeljitev zavrnitve vrnitve dela nepremičnine v naravi napačno uporabila materialno pravo.
vračilo premoženja v naravi - vračilo nepremičnine tujcu - državljan EU
Od vstopa RS v EU 1. 5. 2004 lahko državljani držav članic EU pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi pogoji kot državljani RS, torej na podlagi vseh pravnih temeljev pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane RS, tudi na podlagi ZDen z odločbo državnega organa, če izpolnjujejo pogoje za upravičenca.
ZDen člen 32/2, 19, 19/1-4, 32, 32/2, 19, 19/1-4, 32.
ovire za vrnitev v naravi - denacionalizacija
Na ogledu ugotovljena dejanska pozidanost nedvomno, v obsegu fundusa in funkcionalnega zemljišča k tem objektom, utemeljuje obstoj ovire po 2. odstavku 32. člena ZDen.
ZZZDR člen 211, 211. ZUP člen 253, 253/2, 253, 253/2. ZDVGOMP člen 16, 21, 21/1, 16, 21, 21/1. ZUreP-1 člen 97, 97/2, 97, 97/2.
razlastitev - postopek sporazumevanja kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve odločanje v škodo pritožnika - postavitev skrbnika za poseben primer
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila v škodo tožnika kot pritožnika, čeprav v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni razlogi iz katerih lahko upravni organ druge stopnje v skladu z 2. odstavkom 253. člena ZUP spremeni prvostopno odločbo v škodo pritožnika. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil v konkretnem primeru predlog za uvedbo razlastitvenega postopka podan še pred vročitvijo prve ponudbe za odkup nepremičnin tožniku kot skrbniku za posebni primer, zato je organ prve stopnje s prvostopno odločbo kršil pravila postopka, s tem ko je dovolil uvedbo razlastitvenega postopka, čeprav za njegovo uvedbo ni bil izpolnjen z zakonom določen pogoj. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je bila uvedba razlastitvenega postopka v konkretnem primeru potrebna, da se je po 2. odstavku 97. člena ZUreP-1 tožnik lahko imenoval za skrbnika za posebni primer, ker ponudbe za odkup nepremičnin lastnikom ni bilo mogoče vročiti.
opustitev cepljenja na predlog staršev - dolžnost predložiti zdravstveno dokumentacijo - cepljenje otrok
Tožnika kot starša, ki sta vložila predlog za opustitev cepljenja njunih otrok, bi morala temu priložiti njuno zdravstveno dokumentacijo, da bi bilo mogoče šteti predlog kot popoln.
Tudi po presoji sodišča v davčnem predpisu (ZDavP) ni podlage za obrestovanje vrnjenih zamudnih obresti od neupravičeno ali preveč plačanega davka. Prav tako ni podlage za to, da bi se zamudni obresti obračunavale "vsaj" od takrat, ko je bila izdana odločba Ustavnega sodišča.
ZDavP člen 15a, 21. ZUP člen 138, 145, 146, 138, 145, 146.
davek od dohodka iz dejavnosti - dopolnilni zapisnik v davčnem postopku - DDV
Tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen z vsemi ugotovitvami davčnega organa, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. S tem, ko je tožnik za te ugotovitve izvedel šele iz same odločbe, ni mogoče zagovarjati stališča, da ne gre za kršitev pravil postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev v obravnavani zadevi.
ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil - mednarodna zaščita - azil - omejitev gibanja
Smiselna uporaba določila 1. odstavka 75. člena ZTuj-1 pomeni, da mora tožena stranka pri uporabi 1. alinee 1. odstavka 51. člena ZMZ upoštevati, ali je prosilec imel kakšno možnost, da bi prišel v Slovenijo z dokumentom, ki ga je mogoče kot primerljivega umestiti v določilo 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, in ali prosilec za azil, ki nima takšnega dokumenta, vzbuja zadosten dvom v verodostojnost zatrjevane identitete. Če tožena stranka tak dvom v istovetnost prosilca za azil utemelji, potem lahko uporabi določbo, ki pravi, da je "potrebno" začasno omejiti gibanje zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca za azil. Če prosilec za azil predloži ustrezen dokument o istovetnosti v smislu 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, ali pa če tožena stranka na kakšni drugi podlagi nima več dvoma o zatrjevani istovetnosti tožnika, mora prenehati z izvajanjem ukrepa pred iztekom roka 3 mesecev.
kršitev določb postopka - prilagojen izobraževalni program - usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - preverjanje ustreznosti usmeritve
Iz pomena pravice in pomena obravnavane zadeve za starše in mladoletnega otroka izhaja, da je treba procesne določbe ZUOPP glede sodelovanja strank v postopku uporabljati skupaj z določbami ZUP. Tožeči stranki imata tako prav, da bi jima morala tožena stranka vročiti tudi mnenje osnovne šole, v katero je otrok vključen. Na podlagi 3. odstavka 31. člena ZUOPP je namreč to mnenje, poleg mnenja komisije za usmerjanje, podlaga za odločitev o tem, ali je usmeritev ustrezna ali ne. Vendar pa upoštevaje, da je bilo mnenje osnovne šole upoštevano v izvedeniškem mnenju komisije za usmerjanje II. stopnje, ki je bilo tožečima stranka vročeno, navedena kršitev pravil postopka po prepričanju sodišča ni mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve o usmeritvi mladoletne B.B..
rok za vložitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški - ocenljiva zadeva - stroški pravnega zastopanja - upravni postopek - stroški postopka - zavezanec za plačilo stroškov postopka v primeru ustavitve postopka zaradi umika zahteve
Določba 133. člena ZUP/86 je le podlaga za odločitev o tem, kdo je zavezanec, ki mora nositi stroške v primeru, ko stranka, na čigar zahtevo se je postopek začel, to zahtevo tudi umakne, ter breme katerih stroškov mora nositi (nastalih do ustavitve postopka). Za katera konkretna dejanja v postopku in v kakšni višini je stranka z nasprotujočim si interesom upravičena do povračila, pa je treba uporabiti določbe 114. člena ZUP/86. (Ne)potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila se ocenjuje z vidika celotnega postopka, ko se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje. Stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, pa se v plačilo lahko naložijo le potrebni oz. upravičeni stroški, torej tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je upravni organ upošteval pri svoji odločitvi. Upravni organ je ravnal prav, ko je odločil o zahtevku stranke za povrnitev stroškov, čeprav ga je vložila šele po prejemu sklepa o ustavitvi postopka.
ZAzil člen 16/5, 9, 9/3, 16, 16/5, 9, 9/3, 16. Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 4, 4/1, 4, 4/1.
pravica do nagrade za opravljeno delo - svetovalec za begunca
Po določilu 5. odstavka 16. člena ZAzil v povezavi s 3. odstavkom 9. člena ZAzil imajo svetovalci za begunce pravico do nagrade za opravljeno delo in povračila stroškov v skladu s kriteriji, ki jih določi minister, pristojen za notranje zadeve, iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Na podlagi tega določila je bil sprejet Pravilnik. Določilo 1. odstavka 4. člena Pravilnika določa, da je svetovalec po pravnomočno končanem postopku za pridobitev azila dolžan ministrstvu za notranje zadeve predložiti določeno dokumentacijo (obrazložen stroškovnik po posameznih postavkah, vključno z originalnim pooblastilom za zastopanje), ki izkazuje upravičenost do nagrade in povračila stroškov. Kot pooblastilo za zastopanje pa se po 3. odstavku 2. člena Pravilnika šteje originalno pooblastilo z lastnoročnim podpisom prosilca za azil in pooblaščenega svetovalca ter datum (z besedo).
ZDDV člen 40, 34, 34/1, 34/1-5, 40, 34, 34/1, 34/1-5.
odbitek vstopnega DDV - podatki, ki jih mora vsebovati račun - podatki o vrsti in količini opravljenih storitev - DDV
Ustaljena upravno sodna taksa je v zvezi s podatki, ki jih mora vsebovati račun, ki je podlaga za odbijanje DDV, stroga in zahteva, da so izpolnjeni vsi elementi, ki jih ta določba določa.
Neposredna podlaga za priznanje statusa vojnega veterana niso določbe 1. člena ZVV, temveč so to nadaljnje zakonske določbe (od 2. do 4. člena ZVV). Glede položaja vojnega veterana po 6. alinei 2. člena ZVV se dokazovanje položaja pripadnika omenjene strukture ne omejuje samo na potrdilo, temveč je mogoče dokazovati omenjene zakonske pogoje tudi z drugimi dokazili, zlasti v primerih, ko se uradne evidence niso vodile ali ohranile, ali pa so bile nepopolne.