akontacija dohodnine - dobiček iz kapitala - dohodnina
Določbo 2. točke 1. odstavka 89. člena ZDoh-1 je šteti kot izjemo od splošnega pravila, po katerem se zahteva desetletno lastništvo nepremičnine, in s tem kot določbo, ki ob splošnem pogoju, tokrat triletnega lastništva, določa za to, da se davek ne plača, še posebna pogoja, to je prijavljeno stalno bivališče in dejansko bivanje v nepremičnini.
Tudi, če so določene parcele po prostorskem aktu uvrščene med nezazidana stavbna zemljišča, je treba pri ugotavljanju, ali te parcele sestavljajo zaščiteno kmetijo, uporabiti določbe 6. člena ZKZ.
CZ člen 143, 154, 154/3-c. ZDDV člen 22, 22/4. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 36.
davčna osnova pri začasnem izvozu na oplemenitenje - carina - DDV - naknaden obračun carinskih dajatev
V davčno osnovo iz 4. odstavka 22. člena ZDDV se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse in druge dajatve ter posredni stroški, kar pomeni, da je pri davčni osnovi oplemenitenega blaga treba upoštevati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZDDV.
davčna olajšava - uveljavljanje davčne olajšave v pripombah na zapisnik - nepredložen davčni obračun - davek od dobička pravnih oseb
Glede na določbo 202. člena ZDavP davčni zavezanci primarno uveljavljajo davčne olajšave oziroma znižanje davčne osnove v davčnem obračunu. Kolikor se izkaže, da davčni obračun ni bil pravilen, pa ZDavP v citirani določbi davčnim zavezancem omogoča uveljavljanje olajšav do izdaje odmerne odločbe, ki v takšnem primeru predstavlja v bistvu popravek davčnega obračuna. Tožeča stranka pa davčnega obračuna sploh ni predložila. Res je sicer, da je davčno olajšavo uveljavljala že v pripombah na zapisnik, torej pred izdajo odmerne odločbe. Vendar pa je po presoji sodišča za odločitev v konkretni zadevi bistvenega pomena to, da davčni obračun sploh ni bil predložen, zato tožeča stranka davčne olajšave v pripombah na zapisnik ni mogla uspešno uveljavljati.
Tožena stranka je utemeljeno pripisala večji pomen začetnim črkam, na katere je načeloma povprečni potrošnik res najbolj pozoren, kot tudi tuji črki "Y", ki ima kot tuj element poudarjeno distinktivnost, saj daje različen vizualni vtis izpodbijani znamki glede na znamko tožeče stranke. Sodišče meni, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je ugotovila, da kljub načelu, da besede, ki vsebujejo večino enakih črk, lahko delujejo podobno, v obravnavanem primeru enake štiri črke od sedmih pri primerjanih znakih še ne naredijo znakov obravnavanih znamk zamenljivo podobnih.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s pogoji prostorskega akta - obvezna razlaga odloka
Glede na določbe PUP gradbenega dovoljenja za to območje ni mogoče izdati tudi zato, ker v PUP sploh niso določeni pogoji, pod katerimi bi bilo mogoče izdati gradbeno dovoljenje (na primer gabariti in podobno). Dopustna so le dela, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje, torej vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.
Obvezna razlaga posega v PUP v taki meri, da daje normi – odloku vsebino, ki je ob uveljaviti ni imel. Tako dejansko ne gre za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa. Taka sprememba pa je dopustna le po postopku, kot velja za sprejem odloka, na kar je že večkrat opozorilo tudi Ustavno sodišče RS v svojih odločbah. Navedena Obvezna razlaga je zato v nasprotju z zakonom in je zato sodišče ni dolžno uporabiti.
davek od osebnih prejemkov - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - prikrito izplačilo plač - prispevki za socialno varnost
Da so izplačila bila opravljena, ni sporno. Zato je nesporne prejemke potrebno zgolj pravilno pravno kvalificirati (stvarno pripisovanje dohodka) v skladu z njihovo vsebino. Ker je bila narava dela enaka delu po pogodbi o zaposlitvi, ugotovljena dejstva pa kažejo, da so bile avtorske pogodbe sklenjene izključno z namenom, da se zniža davčna osnova, sta davčna organa upravičeno dohodek pripisala pogodbi o zaposlitvi (izplačila štela kot prikrito izplačilo plač) in tožeči stranki naložila plačilo ustreznih davkov in prispevkov.
ZDavP člen 39, 39/1-3, 39, 39/1-3. ZDDV člen 34, 40, 40/6.
davčna številka na računu kot identifikacijski znak davčnega zavezanca - ocena davčne osnove - nevodenje evidenc nabave in porabe pijač - račun - DDV
Sporno je vprašanje, ali je tožnik dolžan plačati DDV od realiziranega prometa, ki ga je prvostopni organ ugotovil na podlagi ocene iz 3. alinee 1. odstavka 39. člena ZDavP, po kateri davčni organ ugotovi davčno osnovo z oceno, če ugotovi, da temelji davčna napoved oz. davčni obračun na neresničnih ali nepravilnih podatkih. Ta ugotovitev sloni na utemeljitvi prvostopnega organa, ki ugotavlja, da evidenca nabave in porabe pijač ne vsebuje prodajnih cen za posamezne artikle. Prodajne ceno z označbo datumov spremembe cen pa tožnik ni vodil, kar pomeni, da tožnik ni imel predpisanih evidenc. Ob takem stanju stvari je tudi po mnenju sodišča prvostopni organ utemeljeno pristopil k oceni davčne osnove, ki jo je tudi pojasnil, pri čemer je razvidno, da je izhajal iz podatkov, ki jih je tožnik vodil in iz cenika, ki ga je imel tožnik.
ZDen člen 44, 44/1, 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
vrednotenje nepremičnin - denacionalizacija
Za pravno domnevo iz določbe 3. odstavka 11. člena Navodila je dovolj, da se je v 60-metrskem pasu ob javni dovozni cesti nahajal katerikoli del zemljišča. V obravnavani zadevi je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in tudi napačno uporabljeno materialno pravo, ker se pri odločanju ni upoštevalo stanje zemljišč ob odvzemu iz posesti in dejstva, da je parcela osnovna enota zemljiškega katastra.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana
Pojem cestno podjetje zakonsko ni opredeljen v tem smislu, da bi se lahko nanašal le na podjetja, ki se imenujejo cestna. To pa pomeni, da se lahko nanaša tudi na komunalna podjetja, kolikor so v tistem času gospodarila s cestami in so imele ceste med svojimi osnovnimi sredstvi.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana
S tem, ko pri podjetju A.A.A. ne gre za podjetje iz točke j) 7. alinee 2. člena ZVV, ni izpolnjen eden od zakonskih pogojev za priznanje statusa vojnega veterana
sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih - javni razpis
V razpisu je izrecno navedeno, da se mora s projektom usposabljanja in izobraževanja zagotavljati enake možnosti po spolu za vse zaposlene - delež žensk, ki bodo vključene v izobraževanje in usposabljanje mora biti najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju. To pa tudi po mnenju sodišča pomeni, da mora biti delež žensk, ki sodelujejo v projektu kot celoti, najmanj enak deležu zaposlenih žensk v vlagateljevem podjetju, in nikakor ne pomeni števila žensk, ki sodelujejo pri projektu, kakor zmotno meni tožnik. Tožnikova razlaga navedene določbe razpisa namreč omogoča neenako obravnavanje udeležencev projekta glede na spol, kar bi bilo v nasprotju z enim od osnovnih namenov dodeljevanja razpisanih sredstev.
svobodna gospodarska pobuda - učinkovito pravno sredstvo - zdravstvena dejavnost - nadzor nad opravljanjem dejavnosti
Ker se svoboda gospodarske pobude tudi na zdravstvenem področju ne sme izvajati tako, da bi bilo to v nasprotju z javno koristjo (2. odstavek 74. člena Ustave), izpodbijani sklep ne pomeni posega v omenjeno pravico tožeče stranke v smislu 3. odstavka 15. člena Ustave, ampak le način uresničevanja pravice iz 74. člena Ustave. Izpodbijani sklep namreč pomeni pravno podlago za dostop do zasebnih prostorov in pregled določenih sredstev, evidenc in podatkov, ki so v lasti tožnika oziroma je tožnik za njihovo varstvo odgovoren. Stopnja vpliva, ki ga ima izpodbijani akt na pravno zavarovano pravico tožnika, je pravno pomemben element tudi za presojo zakonitosti tega akta. Ker je z izpodbijanim sklepom zgolj sprožen postopek nadzora glede izvajanja določene dejavnosti tožnika in nič drugega, je sodišče štelo, da je izrek sklepa dovolj jasen in da ne potrebuje dodatne obrazložitve, saj iz določila 1. odstavka 3. člena ZZDej izhaja, da tožeča stranka lahko opravlja predmetno dejavnost, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje. ZZDej sicer nima posebnih določb o izvajanju nadzora nad predmetno dejavnostjo. Ima le splošno določilo o upravnem nadzoru, ki ga izvaja ministrstvo za zdravje. Vendar to določilo zadošča, saj je treba določbo 1. odstavka 76. člena ZZDej, ki se nanaša na zavode, uporabiti v smiselni povezavi z določilom 3. člena ZZDej in 2. odstavka 76. člena ZZDej.
ovire za vrnitev premoženja v naravi - lastninska pravica lovske družine - denacionalizacija
V postopku denacionalizacije je pravno relevanten lastninski status premoženja lovskih družin, kot je bil opisan v zemljiški knjigi v času uveljavitve ZDen. Ker so bile v konkretnem primeru nepremičnine pridobljene na podlagi pravnega posla in je na njih obstojala lastninska pravica, je navedeni lastninski status odločilen pri presoji pravne narave konkretnega premoženja. V konkretnem primeru gre za civilno pravno osebo, ki ima na obravnavanih nepremičninah lastninsko pravico, kar po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen predstavlja oviro za vrnitev nepremičnin upravičencu v naravi.
Če se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo, niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa so podatki iz listine (ki je bila podlaga za vpis v kataster) napačni, pa bi jih morala stranka izpodbiti po postopku in na način, kot je oziroma kot določa zakonodaja.
ZUP člen 144, 145, 146, 144, 145, 146. ZUreP-1 člen 98, 100, 98, 100.
izdaja odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku - uvedba postopka razlastitve
Pred izdajo odločbe o uvedbi postopka razlastite bi moral prvostopni organ izvesti posebni ugotovitveni postopek po določbah 145. in 146. člena ZUP, saj gre za stvar, v kateri sta udeleženi stranki z nasprotujočimi si interesi - razlastitveni upravičenec in razlastitveni zavezanec.
storitve, opravljene tujemu naročniku - kraj opravljanja storitev - načelo sedeža izvajalca storitev - pogodba o trgovskem zastopanju - DDV
Sporno je vprašanje, ali se za obdavčitev uporabi splošno pravilo glede določanja kraja opravljenega prometa storitev (1. odstavek 17. člena ZDDV), torej po sedežu izvajalca in s tem obdavčitev v Sloveniji, ali pa so storitve obdavčene po načelu sedeža naročnika storitve (4. odstavek navedenega člena) in so obdavčene v tujini. Po mnenju sodišča gre v obravnavanem primeru za opravljene storitve po pogodbi o trgovskem zastopanju oz. agencijski pogodbi, kjer gre za naročitelja principala in agenta zastopnika, oz. med naročiteljem in trgovskim zastopnikom (pogodbenem trgovcu) kot aktivatorjem za ogrevanje, prezračevanja, ipd. kot izhaja iz sporne pogodbe, katere pravna narava je pravilno ugotovljena tudi s strani tožene stranke in ne za posamezne storitve po 3. odstavku v povezavi s 4. odstavkom 17. člena ZDDV, zato se za kraj, kjer je bil opravljen promet storitev, šteje kraj, kjer ima tožnik kot davčni zavezanec, ki opravlja storitve svoj sedež ali poslovno enoto (1. odstavek 17. člena ZDDV).
Tuja carinska deklaracija je bila izdana 18. 10. 2004, torej že pred izdajo prvostopne odločbe, tožnik (ki ga sodišče šteje kot kvalificirano osebo, saj gre za deklaranta, ki mora dobro poznati carinske predpise) pa ni pojasnil, zakaj te deklaracije ni uspel predložiti že prej.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Če je nedvomno ugotovljeno, da je bil tožnik spornega dne pri opravljanju svoje delovne poklicne dolžnosti (zdravstveni tehnik v rešilnem vozilu nujne zdravstvene pomoči) poslan na območje oboroženega spopada, z namenom, da rešuje, mu ne gre očitati, da se mu statusa vojnega veterana ne more priznati, ker so ranjence že pred njim oskrbeli drugi.