sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi - upravni spor
Sklep o dovolitvi izvršbe ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja - vračilo premoženja v lasti pravne osebe, ki se je olastninila na podlagi Zakona o podjetjih kot delniška družba - denacionalizacija
Ker je bila pravna oseba ob uveljavitvi ZDen vpisana v sodnem registru kot delniška družba v družbeni lastnini, ni bila upravičena razpolagati s predmetnimi nepremičninami, katerih vrnitev je bila zavarovana z začasno odredbo po 11. členu ZLPP.
Nepravilno je stališče, da daje beseda "moj" znaku razlikovalnost ter da zaradi tega v zadevi ni podan dejanski stan iz b) točke 1. odstavka 43. člena ZIL-1 in iz c) točke 1. odstavka 43. člena ZIL-1. Neutemeljeno je tudi sklicevanje, da v zadevi ne obstajajo zavrnilni razlogi iz h) točke 1. odstavka 43. člena ZIL-1, saj je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da bi zaradi vsebine oziroma pomena prijavljenega znaka povprečni potrošnik predvsem pričakoval storitve s področja turizma, gostinstva, prevozov, hotelirstva, ker ve, da obstajajo ponudniki storitev, ki se lahko realizira tudi v zadnjem hipu. Prav tako ni utemeljeno stališče, da bi bilo v zadevi potrebno upoštevati ZVK, saj se v postopku registracije znamke, v delu, ki se nanaša na presojo prijavljenega znaka, izključno uporablja ZIL-1.
Ker je pravna oseba, v tožbi označena kot tožeča stranka, prenehala obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po ZFPPod že pred vložitvijo tožbe, gre za pomanjkljivost tožbe, ki se je ne da odpraviti.
Glede na to, da tožnik v tožbi zatrjuje, da je izpodbijana odločba o odobritvi pravnega posla nezakonita, in predlaga spremembo odločitve, z zahtevo za začasno odredbo pa skuša zavarovati učinkovitost morebitne ugodilne sodbe in glede na to, da tožnik predlaga tako začasno ureditev stanja, kot naj bi po vsebini bila vsebovana v pravnomočni sodbi sodišča, mora biti začasnost odločitve (v začasni odredbi) utemeljena na verjetnosti njene stalnosti.
ZDavP člen 15, 15a, 27, 15, 15a, 27. ZDDV člen 60, 4, 40, 56.
odbitek vstopnega DDV - fiktivni računi - vodenje poslovnih knjig in evidenc - DDV
Izdajatelj računov le-teh ni imel v svoji dokumentaciji in ni bila možna preveritev dobave navedenih orodij pri dobavitelju, tožnik pa navedenih orodij tudi ni imel evidentiranih, tako kot mu nalagajo davčni predpisi (Pravilnik o vodenju poslovnih knjig, Uradni list RS, št. 5/95), saj iz registra osnovnih sredstev ni bilo razvidno stanje sredstev po vrsti, vrednosti in količini. Zato je tudi po mnenju sodišča moč pritrditi ugotovitvam obeh davčnih organov, da tožnik ni izkazal verodostojnost pridobitve spornih orodij in da gre za za fiktivne račune o nabavi.
Opredelitev kulture, katastrskega razreda in površine parcel je izpodbojna, saj to dopušča Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju: Navodilo) v 2. odstavku 3. člena.
ovira za vrnitev v naravi - zavezanec za vrnitev premoženja - določitev zavezanca - vrnitev v naravi
Glede na določbo 51. člena ZDen v obravnavanem primeru glede na pravno in dejansko stanje nepremičnine na strani zavezanca nastopa tako lastnica nepremičnine, t.j. drugotožnica, kot tudi njena uporabnica, t.j. prvotožnica, ki ji prostor služi za opravljanje dejavnosti in je tudi zavezana, da izkaže obstoj zatrjevanih ovir za vračilo v naravi po 1. točki 1. odstavka 19 člena ZDen.
ZUP člen 44, 237, 237/2, 44, 237, 237/2. ZDIJZ člen 6/3, 1, 1/1, 6, 6, 6/3, 1, 1/1. ZUS-1 člen 17, 17.
udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - dostop do informacij javnega značaja - kršitev pravil postopka
Če so v postopku udeležene stranke z nasprotnimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavo o zahtevkih in navedbah strank z nasprotnim interesom. Zato bi morala tožena stranka pri vprašanju, ali naj se pogodba pokaže prosilki, dati status stranke tudi podpisnikom pogodbe.
Upravni organ je dolžan presoditi, ali je zahtevek za povrnitev stroškov, ki mora biti posebej podan, utemeljen v smislu potrebnosti izkazanih stroškov.
Ker je že upravni organ prve stopnje na podlagi predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in iz načrta parcel lahko ugotovil, da poteka parcelna meja med objektoma po njunih skupnih zidovih, je pravilen materialnopravni zaključek obeh organov, da tožnik ni izkazal pravice graditi. Tožnik bi moral listino, s katero bi izkazoval pravico graditi oziroma izvajati dela na spornem zidu, priložiti že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato so brez materialnopravne podlage tožbeni očitki, da bi moral upravni organ pred izdajo odločbe, s katero je bilo o njegovi zahtevi odločeno, ugotavljati dejstva, ki so pravno pomembna za ugotovitev, da je tožnik edini lastnik zidu, v katerega je z izvedenimi deli posegel še pred zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZVPot člen 71/3, 71, 71/1, 71/2, 71/3, 71, 71/1, 71/2.
spor o napaki - varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - ustavitev postopka
Če v inšpekcijskem postopku ni mogoče z gotovostjo ugotoviti krivde izvajalca storitev, organ prve stopnje nima podlage za izdajo odločbe na podlagi 71. člena ZVPot.
de minimis - napačna uporaba materialnega prava - popotresna obnova - državna pomoč
Iz določb Uredbe izhaja, da ta ne velja za državne pomoči v sektorju transporta, ker zanje veljajo posebni predpisi. Ker tožena stranka, ki ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za dodelitev državne pomoči v sektorju transporta, ni uporabila posebnih predpisov, pač pa predpis, ki za ta sektor ne velja, očitno ni pravilno uporabila materialnega prava. Nacionalno pravo upravičencev do predmetne državne pomoči ne razlikuje glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Stvar upravnega organa pa je, da sprejme odločitev, ki je v skladu tudi s pravnim redom Evropske skupnosti. V zvezi z državno pomočjo de minimis velja Uredba, vendar je po presoji sodišča za njeno uporabo v konkretnem primeru primarno potrebno ugotoviti ali tožeča stranka, katere glavna dejavnost je medkrajevni potniški cestni promet na rednih linijah, dejansko spada v sektor transporta ali ne, saj lahko upravni organ šele po tem uporabi ustrezen predpis ter presodi ali je dodelitev zahtevane državne pomoči utemeljena. Izjema od 1. odstavka 87. člena PES ni le državna pomoč dodeljena po pravilu de minimis, pač pa spadajo med t.i. avtomatične izjeme (ki so združljive s skupnim trgom) tudi državne pomoči dodeljene v zvezi z odpravo posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami, med katere spada tudi potres, iz določb ZPOOSRP pa izhaja, da je namen dodelitve zadevne državne pomoči popotresna obnova.
ZUP ne pozna prekinitve izvršilnega postopka, prav tako pa ne pozna prekinitve postopka po pozivu za nastop kazni iz razlogov, ki jih v svojem predlogu navaja tožeča stranka, zato bi moral upravni organ prve stopnje predlog tožeče stranke zavrniti, saj v zadevi niso podani pogoji za prekinitev postopka, ki je bil sprožen zaradi izvršitve sodbe pristojnega sodišča, opremljene s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti.
ZUP člen 260, 260-9, 272, 272/1, 273, 273/1. ZUS-1 člen 5, 5/2. ZGO-1 člen 62, 62/2-1. ZZK-1 člen 5, 7. SZ člen 49, 49/1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - upravni spor
V obravnavanem primeru, ko je obnova predlagana v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, določba 2. odstavka 272. člena ZUP pomeni zadržanje pravnih učinkov gradbenega dovoljenja.
Čeprav določba 2. odstavka 273. člena ZUP res določa, da je možen upravni spor zoper odločbo iz 1. odstavka tega člena, pa je treba upoštevati tudi določbe ZUS-1 o tem, katere upravne akte je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Kar zadeva razmerje med stopnjo izkazanosti okoliščin, na katerih temelji obnovitveni razlog, in vprašanjem, ali je predlog vložila upravičena oseba, je pri obravnavanem obnovitvenem razlogu po mnenju sodišča treba upoštevati, da sta status upravičene osebe za vložitev predloga za obnovo postopka in sam obnovitveni razlog neločljivo povezana na način, da je mogoče govoriti o upravičeni osebi za vložitev predloga šele, ko je (verjetno) ugotovljeno, da gre za osebo, ki bi morala sodelovati v postopku, katerega obnovo predlaga.
ZSS člen 24, 27, 66, 24, 27, 66. ZP-1 člen 217/3, 217/5, 258h.
položaj svétnika - poseg v pridobljene pravice - prepoved diskriminacije - napredovanje sodnika
V tem upravnem sporu tožnica uveljavlja sodno varstvo pravice do napredovanja na položaj svétnice. Pravna narava tega interesa je zakonska pravica tožnice in ne le pravna korist, zato mora biti presoja zakonitosti izpodbijanega akta stroga, a manj stroga kot v primerih, ko gre za posege v temeljne človekove pravice. Varstvo pridobljene pravice do sodniškega položaja svétnika po ZSS po naravi stvari ne more veljati samo takrat, ko sodniku ob premestitvi ni mogoče zagotoviti enakega sodniškega mesta, kajti nedvomno ga obdrži tudi v primeru situacije iz prvega stavka 3. odstavka 66. člena ZSS, ko je torej premeščen na enako sodniško mesto. Iz tega sledi, da je zakonodajalec zagotovil popolno varstvo pridobljene pravice v zvezi s položajem svétnika za sodnike po 66. členu ZSS, med tem ko ni zagotovil varstva pridobljene pravice v zvezi s položajem svétnika sodnikom za prekrške, kot to izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča. Iz odločbe Ustavnega sodišča implicitno izhaja, da določila 66. člena ZSS ni mogoče uporabiti pri odločanju po 5. odstavku 217. člena ZP-1, ker je zakonodajalec drugačno (specialno) ureditev prevedbe v primeru premestitve zaradi sistemske reorganizacije določil v specialnem predpisu, in sicer v prehodni določbi 217. člen ZP-1. Ureditev, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijani akt, prestane test arbitrarnosti (načelo enakosti pred zakonom - 2. odstavek 14. člena Ustave), ker v zadevi ne gre za dve enaki dejanski situaciji. Sodniki za prekrške so pridobili položaj svétnik po dopolnjenem 42 letu starosti in že, če so izpolnjevali pogoje za redno napredovanje (3. odstavek 258.h. člena ZP), med tem ko so okrajni sodniki pridobili položaj svétnik po dopolnjenem 45 letu starosti, če je bilo z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za hitrejše napredovanje (27. člen ZSS). Ker ne gre za dve enaki dejanski situaciji, ju tudi ni mogoče primerjati z vidika prepovedi diskriminacije. Ker bi poseg v pridobljeno pravico tožnice lahko pomenil nedopusten poseg v neodvisnost sodstva, je sodišče v okviru te presoje preverilo, ali katera od v ustavno-sodni praksi uveljavljenih mednarodnih listin o varstvu načela neodvisnosti sodstva določa, da bi moral v primeru neprostovoljne premestitve sodnika zaradi sodne reorganizacije sodnik obdržati vse pridobljene pravice v smislu nazivov ali položajev, ki so primerljivi s položajem svétnice. Ker je tožnica ohranila uvrstitev v plačilni razred, kot ga je imela pred prevedbo, in ker nobena od navedenih mednarodnih listin, ki po ustavno-sodni praksi Ustavnega sodišča RS služijo kot "razlagalno orodje" v zvezi z določilom 125. člena Ustave, ne določa, da bi moral sodnik v primeru premestitve zaradi sodne reorganizacije obdržati položaj, ki ustreza položaju svétnika v slovenski ureditvi, sodišče v tem upravnem sporu ni štelo, da je poseg v pravico tožnice prekomeren oziroma ni štelo, da je javni interes po varstvu neodvisnosti sodstva prevladujoč nad že omenjenim javnim interesom zakonodajalca.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129, 129/1, 129/1-4.
res iudicata - vračilo davka - vračilo zamudnih obresti - upravni postopek
Če iz izreka odločbe ni razvidna odločitev o konkretni upravni stvari, ni mogoče govoriti, da o njej teče upravni postopek oziroma, da je o njej že pravnomočno odločeno.
ZDDV člen 3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 18.
podružnica - koncesija - plačilo DDV od opravljanja koncesijske dejavnosti - DDV
Tožeča stranka je kot podružnica tuje pravne osebe registrirana za opravljanje dejavnosti po slovenskem pravu in torej dolžna plačati DDV, saj je glede svojih pravic, obveznosti in odgovornosti v sistemu DDV izenačena z domačimi pravnimi osebami. V okviru koncesije se javna komunalna infrastruktura res lahko zagotovi na različne načine in z različnimi viri financiranja, med njimi so med možnimi viri financiranja tudi namenska sredstva državnega in občinskega proračuna. Vendar ta sredstva pomenijo plačilo za opravljene storitve koncesionarja v okviru izgradnje javne komunalne infrastrukture, od katerih je treba v skladu s 3. členom ZDDV plačati DDV, saj gre za obdavčljiv promet in z vidika DDV ne pomenijo zgolj pogodbene finančne participacije koncedenta pri izgradnji javne komunalne infrastrukture.
V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da preferencialna obravnava blaga ni upravičena. Tožnik je bil povabljen v postopek, s pozivom, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih v postopku. Za tožečo stranko B.B.B. d.o.o. se je postopek končal ugodno, tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj ji stroškov ni priznala.
Ob dejstvu, da med strankami ni spora o tem, da je kmetijska zadruga E. pravni subjekt, ki v dejanskem in poslovnem smislu več ne živi (nima premoženja, nima organov, ne posluje) in da je vpisan v sodnem registru zgolj zaradi nedoslednosti oziroma ker ni bilo formalnega predlagatelja izbrisa tega subjekta, sodišče pritrjuje pravnemu stališču organa prve stopnje, ki je ob siceršnjem izpolnjevanju vseh drugih pogojev, ki jih ZZad določa glede vračanja zadružnega premoženja, odločil, da se zadružno premoženje vrne tožnici.