ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129, 129/1, 129/1-4.
res iudicata - vračilo davka - vračilo zamudnih obresti - upravni postopek
Če iz izreka odločbe ni razvidna odločitev o konkretni upravni stvari, ni mogoče govoriti, da o njej teče upravni postopek oziroma, da je o njej že pravnomočno odločeno.
V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da preferencialna obravnava blaga ni upravičena. Tožnik je bil povabljen v postopek, s pozivom, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih v postopku. Za tožečo stranko B.B.B. d.o.o. se je postopek končal ugodno, tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj ji stroškov ni priznala.
Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Premoženje družine se prvenstveno ugotavlja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, izjemoma pa tudi iz drugih dejstev in okoliščin, ki pa morajo biti izkazana, da bi se dokazal boljši socialni položaj družine in s tem uvrstitev v višji plačilni razred.
ZSV člen 18a, 18f, 18h. ZUP člen 214, 3, 9, 138, 214, 3, 9, 138. Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika člen 21, 21.
pravica do družinskega pomočnika - mnenje strokovne komisije - zaslišanje
O pravici do družinskega pomočnika odloča pristojni center za socialno delo in ne strokovna komisija. To pomeni, da mora pristojni organ mnenje strokovne komisije oceniti z vidika potreb dokaznega prava po ZUP; če je mnenje komisije druge stopnje pomanjkljivo, ga mora poslati komisiji v dopolnitev oziroma popravo. Za ugotovitev, da oseba v konkretnem primeru potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, je nujno potrebno zaslišanje staršev.
V 4. odstavku 95. člena ZDavP je izrecno navedeno, da pripadajo davčnim zavezancem obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, s čimer je pravica do zamudnih obresti omejena le na preveč plačan davek kot na izrecno določeno plačano obveznost. Morebitnega prikrajšanja, ki bi tožeči stranki zaradi plačila zamudnih obresti nastalo s plačilom na podlagi izvršljive upravne odločbe, pa na upravnopravnem področju tudi ni mogoče sanirati.
Zaradi že izplačane odškodnine stranki iz naslova po ZPKri in ZPPZV91 in zaradi zakonske omejitve zneska odškodnin, izplačanih po ZSPOZ v višini 2.000.000 SIT, ne more biti v celoti izplačana še nadaljnja odškodnina iz naslova po ZPKri.
izvršitelj - predujmi za storitve izvršitelja - DDV
Prejeti predujmi so v sistemu DDV predplačila, od katerih že nastane obveznost obračuna DDV, kar posledično pomeni, da bi morala tožnica v trenutku, ko je znesek predujmov presegel 5.000.000,00 SIT, vložiti prijavo za registracijo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Odločitev prvostopnega organa sloni na odločitvi, da tožnik ni dokazal, da je izpolnil pogojev za vpis v evidenco vojnih veteranov. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa pa ni razvidno, katere konkretne naloge je tožnik dejansko opravljal, saj se vsi razlogi nanašajo zgolj na splošne opredelitve nalog, ki naj bi jo opravljala gasilska enota, kamor je bil tožnik razporejen.
odvzem statusa lokalnega televizijskega programa - začasna odredba
Morebitna finančna sredstva, ki jih tožnik zaradi izgube statusa ne bo pridobil, ker ne bo mogel konkurirati na javnem razpisu, ne predstavljajo težko popravljive škode po določbi 32. člena ZUS, saj sama prijava na razpis še ne pomeni tudi uspeha in pridobitve sredstev.
dejavnost projektiranja - izdelava projektne dokumentacije - DDV
Izdelava projektne dokumentacije sodi v storitveno dejavnost projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje ter ne sodi v 7. točko 1. odstavka 25. člena ZDDV, ki obsega promet tam naštetega blaga.
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004 je glede začetka teka zamudnih obresti jasna. Odločitev, da se prisilna izterjava obveznosti po odmerni odločbi odloži do odločitve o pritožbi, tudi po presoji sodišča ne more vplivati na začetek teka zamudnih obresti, ki ga Ustavno sodišče veže na izvršljivost odločbe skladno z določbami 15.a člena ZDavP. Zatrjevana ukinitev računa, ki je kot vplačilni račun naveden v izreku odmerne odločbe, na njeno izvršljivost ne more vplivati.
Dokup zavarovalne dobe ne predstavlja prejemka, ki bi se nanašal na tožnikovo delo v smislu pridobivanja dohodkov. Zato niso izpolnjeni pogoji za obdavčitev, ki jo mogoča 13. člena ZDoh.
Glede na neizpodbitno ugotovljena dejstva o starših A.A., ki so bili uvrščeni na dva seznama, ki izkazujejo pripadnost nemški narodnosti, je zato po oceni sodišča, ob odsotnosti prepričljivega dokaza, da se A.A. z razliko od svojih staršev, ni štel za Nemca, upravni organ pravilno ocenil, da je bila imenovana oseba nemške narodnosti. (Pri)tožbeni argument, da je bil A.A. izrečen "delni preklic" in da je bil zato opravilno nesposoben, ni zadosten. Kajti narodnost, kot je sodišče navedlo zgoraj, se ne dokazuje samo s pravnimi posli, ki bi imeli pravno veljavo, ampak z vsakršnimi dejanji imenovane osebe v tistem času, ki lahko izkazujejo narodnostno pripadnost. Iz ustavljene upravno-sodne prakse namreč izhaja, da zgolj izjava o lojalnosti ni dovolj. Poprava krivic zaradi nezakonito odvzetega premoženja po drugi svetovni vojni ni področje, ki ga pokriva primarno pravo Evropske unije, kar pomeni, da pogoji za vračanje po vojni odvzetega premoženja tudi ne spadajo v področje uporabe sekundarnega prava, ki ga omenja tožnica v tožbi (Direktiva Sveta št. 2000/43/ES, člen 3 in Direktiva Sveta št. 2000/78/ES).
ZPP člen 150, 150. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-8, 6, 6/1, 6/1-8. ZUS-1 člen 17, 17/4, 17, 17/4.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja
Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi osebe, ki so navedene v sodbi. Iz navedenega razloga bi jim bilo treba dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Oba zakona nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zaradi tega treba dati prednost.
davek od osebnih prejemkov - pogodba o poslovodenju - izogibanje plačilu davka - dohodnina
Glede na dogovorjen predmet pogodbe, po kateri se član uprave zavezuje opravljati posle poslovodenja, oziroma po kateri se družba zavezuje zagotoviti osebo za vodenje poslov tožeče stranke, se tudi sodišče pridružuje stališču tožene stranke, da sta bili pogodbi, v nasprotju s svojo ekonomsko vsebino, v opisani obliki pravno formalno sklenjeni z namenom doseganja ugodnejše davčne obravnave, izključno z namenom izigravanja (kogentnih) davčnih predpisov.
Prejeti predujmi so v sistemu DDV predplačila, od katerih že nastane obveznost obračuna DDV, kar posledično pomeni, da bi moral tožnik, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka,v trenutku, ko je znesek predujma presegel 5.000.000 SIT, vložiti prijavo za registracijo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register. Trenutek, v katerem bi tožnik moral to storiti, je bil v konkretnem primeru 20. 8. 2000. Določbe ZDDV ne dajo podlage za to, da bi se izvršitelji pri predplačilih obravnavali drugače kot drugi davčni zavezanci. Po 21. členu ZDDV je osnova za DDV vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je ali ga bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oz. storitev, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno tega prometa, razen DDV, če ni s tem zakonom določeno drugače. Po zaključku izvršbe izvršitelj izstavi dokončen obračun oz. račun za opravljeno storitev ter dokončen obračun DDV, v katerem upošteva tudi DDV, obračunan od predujma, in tako obračuna DDV od dejansko opravljene storitve. Če zavezanec ob končnem obračunu DDV ugotovi preplačilo, je po presoji sodišča v skladu z ZDDV upravičen tudi do njegovega vračila.
Pri oceni davčne osnove se lahko davčni organ opre tudi na podatke, ki so primeroma navedeni v 2. odstavku 39. člena ZdavP, pri osebah, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost oz. pri osebah, ki dosegajo primerljive vrste dohodkov. Po mnenju sodišča navedeni splošni napotki usmerjajo davčni organ kako pristopiti k izdelavi ocene in katere podatke vzeti za primerjavo, ob tem da je sama metoda oz. postopek prepuščen davčnemu organu, mora pa biti ocena izvedena na ta način, da je takšno cenitev tudi mogoče preizkusiti.
ZDavP člen 39, 39. ZUP člen 243, 245, 145, 207, 214, 243, 245, 145, 207, 214.
poseben ugotovitveni postopek - ZUP - DDV - ocena davčne osnove
Gre za obvezen ugotovitveni postopek v primeru, ko organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o stvari. Tako je razumeti postopanje prvostopnega organa, ko mu je tožnik s pritožbo dostavil tudi poslovno dokumentacijo. Vendar je dopolnjen postopek po svoji vsebini del posebnega ugotovitvenega postopka, za katerega pa veljajo enaka pravila kot za vsak drug ugotovitveni postopek (145. člen ZUP).