samostojno opravljanje dejavnosti - podružnica tuje pravne osebe - finančna nakazila (plačila) podružnice s strani družbe nerezidentke - opravljanje storitev matični družbi nerezidentki - DDV
Podružnica tuje osebe, ki je v Republiki Sloveniji za matično družbo opravljala storitve in od njih ni obračunavala in plačevala DDV, ni ravnala v skladu z ZDDV. V obravnavanem primeru je šlo za obdavčljiv promet za naročnika - matično družbo nerezidentko, podružnica pa je davčni zavezanec, saj je šlo s strani podružnice za samostojno opravljanje dejavnosti in zato gre za obdavčljivo dobavo med podružnico in matično družbo nerezidentko kot prejemnikom.
Zmotno je stališče tožene stranke, ki se nakazuje v izpodbijanem sklepu, da je pritožba nedopustna iz razloga, ker je tožeča stranka s podpisom pogodbe soglašala z dodeljenim sredstvi in zato naj ne bi imela pravice do pritožbe v upravnem postopku. Stranka ima po pravilih splošnega upravnega postopka vedno pravico vložiti pritožbo zoper prvostopno odločbo v delu, v katerim s svojim zahtevkom ni uspela, če gre za dvostopenjsko odločanje (229. člen ZUP).
Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Premoženje družine se prvenstveno ugotavlja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, izjemoma pa tudi iz drugih dejstev in okoliščin, ki pa morajo biti izkazana, da bi se dokazal boljši socialni položaj družine in s tem uvrstitev v višji plačilni razred.
ZSV člen 18a, 18f, 18h. ZUP člen 214, 3, 9, 138, 214, 3, 9, 138. Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika člen 21, 21.
pravica do družinskega pomočnika - mnenje strokovne komisije - zaslišanje
O pravici do družinskega pomočnika odloča pristojni center za socialno delo in ne strokovna komisija. To pomeni, da mora pristojni organ mnenje strokovne komisije oceniti z vidika potreb dokaznega prava po ZUP; če je mnenje komisije druge stopnje pomanjkljivo, ga mora poslati komisiji v dopolnitev oziroma popravo. Za ugotovitev, da oseba v konkretnem primeru potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, je nujno potrebno zaslišanje staršev.
odvzem statusa lokalnega televizijskega programa - začasna odredba
Morebitna finančna sredstva, ki jih tožnik zaradi izgube statusa ne bo pridobil, ker ne bo mogel konkurirati na javnem razpisu, ne predstavljajo težko popravljive škode po določbi 32. člena ZUS, saj sama prijava na razpis še ne pomeni tudi uspeha in pridobitve sredstev.
V 4. odstavku 95. člena ZDavP je izrecno navedeno, da pripadajo davčnim zavezancem obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, s čimer je pravica do zamudnih obresti omejena le na preveč plačan davek kot na izrecno določeno plačano obveznost. Morebitnega prikrajšanja, ki bi tožeči stranki zaradi plačila zamudnih obresti nastalo s plačilom na podlagi izvršljive upravne odločbe, pa na upravnopravnem področju tudi ni mogoče sanirati.
dejavnost projektiranja - izdelava projektne dokumentacije - DDV
Izdelava projektne dokumentacije sodi v storitveno dejavnost projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje ter ne sodi v 7. točko 1. odstavka 25. člena ZDDV, ki obsega promet tam naštetega blaga.
Zaradi že izplačane odškodnine stranki iz naslova po ZPKri in ZPPZV91 in zaradi zakonske omejitve zneska odškodnin, izplačanih po ZSPOZ v višini 2.000.000 SIT, ne more biti v celoti izplačana še nadaljnja odškodnina iz naslova po ZPKri.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Odločitev prvostopnega organa sloni na odločitvi, da tožnik ni dokazal, da je izpolnil pogojev za vpis v evidenco vojnih veteranov. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa pa ni razvidno, katere konkretne naloge je tožnik dejansko opravljal, saj se vsi razlogi nanašajo zgolj na splošne opredelitve nalog, ki naj bi jo opravljala gasilska enota, kamor je bil tožnik razporejen.
izvršitelj - predujmi za storitve izvršitelja - DDV
Prejeti predujmi so v sistemu DDV predplačila, od katerih že nastane obveznost obračuna DDV, kar posledično pomeni, da bi morala tožnica v trenutku, ko je znesek predujmov presegel 5.000.000,00 SIT, vložiti prijavo za registracijo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register.
Dokup zavarovalne dobe ne predstavlja prejemka, ki bi se nanašal na tožnikovo delo v smislu pridobivanja dohodkov. Zato niso izpolnjeni pogoji za obdavčitev, ki jo mogoča 13. člena ZDoh.
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004 je glede začetka teka zamudnih obresti jasna. Odločitev, da se prisilna izterjava obveznosti po odmerni odločbi odloži do odločitve o pritožbi, tudi po presoji sodišča ne more vplivati na začetek teka zamudnih obresti, ki ga Ustavno sodišče veže na izvršljivost odločbe skladno z določbami 15.a člena ZDavP. Zatrjevana ukinitev računa, ki je kot vplačilni račun naveden v izreku odmerne odločbe, na njeno izvršljivost ne more vplivati.
ZPP člen 150, 150. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-8, 6, 6/1, 6/1-8. ZUS-1 člen 17, 17/4, 17, 17/4.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja
Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi osebe, ki so navedene v sodbi. Iz navedenega razloga bi jim bilo treba dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Oba zakona nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zaradi tega treba dati prednost.
Glede na neizpodbitno ugotovljena dejstva o starših A.A., ki so bili uvrščeni na dva seznama, ki izkazujejo pripadnost nemški narodnosti, je zato po oceni sodišča, ob odsotnosti prepričljivega dokaza, da se A.A. z razliko od svojih staršev, ni štel za Nemca, upravni organ pravilno ocenil, da je bila imenovana oseba nemške narodnosti. (Pri)tožbeni argument, da je bil A.A. izrečen "delni preklic" in da je bil zato opravilno nesposoben, ni zadosten. Kajti narodnost, kot je sodišče navedlo zgoraj, se ne dokazuje samo s pravnimi posli, ki bi imeli pravno veljavo, ampak z vsakršnimi dejanji imenovane osebe v tistem času, ki lahko izkazujejo narodnostno pripadnost. Iz ustavljene upravno-sodne prakse namreč izhaja, da zgolj izjava o lojalnosti ni dovolj. Poprava krivic zaradi nezakonito odvzetega premoženja po drugi svetovni vojni ni področje, ki ga pokriva primarno pravo Evropske unije, kar pomeni, da pogoji za vračanje po vojni odvzetega premoženja tudi ne spadajo v področje uporabe sekundarnega prava, ki ga omenja tožnica v tožbi (Direktiva Sveta št. 2000/43/ES, člen 3 in Direktiva Sveta št. 2000/78/ES).
ZDavP člen 39, 39. ZUP člen 243, 245, 145, 207, 214, 243, 245, 145, 207, 214.
poseben ugotovitveni postopek - ZUP - DDV - ocena davčne osnove
Gre za obvezen ugotovitveni postopek v primeru, ko organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o stvari. Tako je razumeti postopanje prvostopnega organa, ko mu je tožnik s pritožbo dostavil tudi poslovno dokumentacijo. Vendar je dopolnjen postopek po svoji vsebini del posebnega ugotovitvenega postopka, za katerega pa veljajo enaka pravila kot za vsak drug ugotovitveni postopek (145. člen ZUP).
davčni zavezanec - javno podjetje - davek od dobička pravnih oseb
Določbo 2. alinee 6. člena ZDDPO je razlagati ozko, upoštevajoč, da gre za davčne oprostitve in torej izjeme, in sicer tako, da so oproščena plačila davka od dobička pravnih oseb le tista javna podjetja, ki so v 100 % lasti Republike Slovenije oziroma občin, ne pa tudi tista javna podjetja, ki niso v neposredni lasti Republike Slovenije oziroma občin.
Iz podatkov upravnih spisov mora jasno izhajati pravna podlaga za davčno oceno in katera metodologija je bila uporabljena. Številka davčnega zavezanca je identifikacijski znak, po katerem se ga nedvomno opredeli.
davek od osebnih prejemkov - pogodba o poslovodenju - izogibanje plačilu davka - dohodnina
Glede na dogovorjen predmet pogodbe, po kateri se član uprave zavezuje opravljati posle poslovodenja, oziroma po kateri se družba zavezuje zagotoviti osebo za vodenje poslov tožeče stranke, se tudi sodišče pridružuje stališču tožene stranke, da sta bili pogodbi, v nasprotju s svojo ekonomsko vsebino, v opisani obliki pravno formalno sklenjeni z namenom doseganja ugodnejše davčne obravnave, izključno z namenom izigravanja (kogentnih) davčnih predpisov.