Prejeti predujmi so v sistemu DDV predplačila, od katerih že nastane obveznost obračuna DDV, kar posledično pomeni, da bi moral tožnik, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka,v trenutku, ko je znesek predujma presegel 5.000.000 SIT, vložiti prijavo za registracijo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register. Trenutek, v katerem bi tožnik moral to storiti, je bil v konkretnem primeru 20. 8. 2000. Določbe ZDDV ne dajo podlage za to, da bi se izvršitelji pri predplačilih obravnavali drugače kot drugi davčni zavezanci. Po 21. členu ZDDV je osnova za DDV vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je ali ga bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oz. storitev, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno tega prometa, razen DDV, če ni s tem zakonom določeno drugače. Po zaključku izvršbe izvršitelj izstavi dokončen obračun oz. račun za opravljeno storitev ter dokončen obračun DDV, v katerem upošteva tudi DDV, obračunan od predujma, in tako obračuna DDV od dejansko opravljene storitve. Če zavezanec ob končnem obračunu DDV ugotovi preplačilo, je po presoji sodišča v skladu z ZDDV upravičen tudi do njegovega vračila.
vračilo davka na promet nepremičnin - davek na promet nepremičnin
Učinka izvensodne poravnave tudi po presoji sodišča ni mogoče razširiti tako, da bi se štelo, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 373. člena ZDavP - UPB 1 in da ima davčni zavezanec pravico zahtevati, da se odločba o odmeri davka na promet nepremičnin odpravi in da se mu davek, če je bil plačan, vrne.
Pri oceni davčne osnove se lahko davčni organ opre tudi na podatke, ki so primeroma navedeni v 2. odstavku 39. člena ZdavP, pri osebah, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost oz. pri osebah, ki dosegajo primerljive vrste dohodkov. Po mnenju sodišča navedeni splošni napotki usmerjajo davčni organ kako pristopiti k izdelavi ocene in katere podatke vzeti za primerjavo, ob tem da je sama metoda oz. postopek prepuščen davčnemu organu, mora pa biti ocena izvedena na ta način, da je takšno cenitev tudi mogoče preizkusiti.
Po določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1 je dovoljena pritožba le v primeru, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona.
ZZZiv člen 26b, 2, 3, 5, 26b, 2, 3, 5. ZIN člen 32, 32. ZUS-1 člen 32, 32.
javna korist - usmrtitev živali - nevarna žival - začasna odredba
Javne koristi v obravnavani zadevi ne predstavlja zgolj izvedba ukrepa usmrtitve psov, zato da psa ne bi povzročila novega napada na človeka s povzročenimi telesnimi poškodbami ali hujšimi posledicami (6. točka 1. odstavka 5. člena, 26.b. člen ZZZiv); ampak javno korist v tej zadevi predstavlja tudi načelo zaščite življenja živali (1. člen ZZZiv) oziroma načelo, da je usmrtitev živali dopustna samo na podlagi utemeljenega razloga (3. člen ZZZiv).
Ker se je državljanka bivše Kraljevine Jugoslavije v času med 6. 4. 1941 in 28. 8. 1945 poročila s tujim državljanom in ker ni dokazila, da bi si pridržala jugoslovansko državljanstvo, so izpolnjeni pogoji za to, da ji je skladno s 3. odstavkom 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ s sklenitvijo zakonske zveze jugoslovansko državljanstvo prenehalo. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da izjave o pridržanju državljanstva ni v uradnih evidencah, predložila pa je tudi ni tožnica, ni dokazano, da bi bila taka izjava podana. V konkretnem primeru tudi ne more biti pravno relevantna sodba vojaškega sodišča, s katero je bilo državljanstvo odvzeto, saj vojaško sodišče ni bilo organ, ki bi bil pristojen za ugotovitev državljanstva. Državljanstvo lahko ugotavlja le organ, ki je za to pristojen. Posameznik izgubi državljanstvo na podlagi okoliščin, zaradi katerih je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, državljanstvo prenehalo.
Sodišče se strinja s tolmačenjem določbe 4. odstavka 95. člena ZDavP, da pripadajo davčnim zavezancem le obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, ki glede na določbo 1. člena ZDavP obsega zgolj obvezne dajatve, in ne tudi obresti od obresti.
V primeru sklicevanja na razloge po točki d) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 je treba predložiti ustrezne dokaze o tem, da je neregistrirani znak v Republiki Sloveniji znana znamka v smislu 6. bis člena Pariške konvencije ali 3. odstavka 16. člena Sporazuma TRIPs, pri čemer je izbira dokazov v prosti presoji stranke. Podlago za tak zaključek dajejo določbe 2. odstavka 102. člena ZIL-1 ter 8. člena Pravilnika o vsebini prijave znamke. Toženka glede na določbo 101. člena ZIL-1 ni dolžna strank pozivati k predložitvi dodatnih dokazov, saj ima vložnik ugovora v tem postopku aktivno vlogo tako glede navajanja dejstev, kot tudi predlaganja dokazov, kar pomeni, da ni bilo kršeno načelo materialne resnice (določba 8. člena ZUP).
ZGO člen 100e, 100e, 100e. ZGO-1 člen 132, 228, 132, 228.
odgovorni projektant - izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta
Tehnik (ali inženir) izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po določbah 100.e člena ZGO v povezavi z 228. členom ZGO-1, če se vpiše v posebni imenik odgovornih projektantov (za kar mora izpolnjevati ustrezne pogoje, med drugim mora opraviti tudi strokovni izpit po prejšnjih predpisih) in če v petih letih po tem vpisu opravi dopolnilni strokovni izpit za projektanta.
Tožena stranka je pri svojem odločanju, skladno z ustavnim načelom enakosti pred zakonom, vezana na lastne prejšnje odločitve, ki zahteva med drugim tudi, da organ brez upravičenega razloga ne sme odstopiti od ustaljene upravne prakse. Ekonomsko dvakratno obdavčitev v zvezi s stroški dela odpravlja šele ZDDPO-2 in za obravnavano obdobje relevantna davčna zakonodaja tovrstne dvojne obdavčitve ni odpravljala.
ZDDPO člen 6, 6. ZDDV člen 26, 66, 13, 17, 24, 26, 66, 13, 17, 24.
oprostitve plačila DDV - društvo, ki deluje v javnem interesu - prodaja ribolovnih dovolilnic - DDV
Dejavnost prodaje ribolovnih dovolilnic ni mogoče umestiti med športne dejavnosti, ampak med druge dejavnosti za sprostitev (92.72), to je dejavnosti, ki so povezane z rekreacijskim ribolovom, kot jih je določala SKD, veljavna v času inšpiciranega obračunskega obdobja, ki se po določbi 66. člena ZDDV uporablja za razvrstitev dejavnosti. Okoliščina, da gre za društvo, ki deluje v javnem interesu, ne izkazuje, da gre v celoti za nepridobitno organizacijo, tožnikovo zatrjevanje, da je ustanovljen za ekološke namene, pa ni izkazano.
ZVO-1 člen 186, 187, 188, 186, 187, 188. ZUS-1 člen 32/2, 32/2.
koncesijska pogodba - začasna odredba - koncesija - podelitev koncesije - podelitev prve koncesije za izvajanje gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
Gospodarska javna služba izvajanja dimnikarskih storitev se je na dan uveljavitve ZVO-1 izvajala na način, ki ni bil predviden z zakonom, takšne primere pa ureja prvi odstavek 188. člena ZVO-1, ki v drugem odstavku 188. člena ZVO-1 določa, da se v takšnem primeru prva koncesija za izvajanje dimnikarskih storitev brez javnega razpisa podeli osebi, ki ima na dan uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 185. člena ZVO-1, to je na dan 18. 12. 2004, sklenjeno veljavno pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe iz 7. točke prvega odstavka 26. člena ZVO.
Iz dohodninske odločbe žene tožnika, ki je bila podlaga za ugotavljanje dohodkov družinskih članov tožeče stranke, je razvidno, da je kot vir naveden dobiček, ki ga je ustvarila samostojna podjetnica, kar kaže na to, da so bili prihodki iz naslova opravljanja dejavnosti družinskega člana že upoštevani v določenem delu pri uvrščanju v plačilne razrede. Tožena stranka je po presoji sodišča v nasprotju s 4. alinejo 32. a člena ZVrt upoštevala prihodke samostojne podjetnice in povečala plačilno obveznost tožeče stranke za tri mesta, saj je šlo v konkretnem primeru za premoženje, ki daje dohodke, ki so se že upoštevali pri ugotavljanju dohodka družine. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku pri ugotavljanju, kaj zajema premoženje, s katerim družina tožeče stranke razpolaga, uporabiti citirano določbo ZVrt na ta način, da bo v ugotovljene dohodke na družinskega člana štela dobiček samostojne podjetnice, prihodkov, iz katerih je ta dobiček nastal, pa ne bo ponovno vštela v premoženje družine, ki se upošteva za določitev plačila vrtca.
premija - nacionalna stanovanjska varčevalna shema
Tožnik je sedemkrat zamudil pri plačevanju pogodbenih mesečnih obrokov varčevanja glede na določila pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Posledica teh zamud je, da ni upravičen do premije, ki pripada varčevalcu v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, oziroma je prišlo do prekinitve pogodbe.
ZOFVI člen 94, 146, 94, 146. Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli člen 5. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 7, 7.
izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita - strokovni izpit
Po 7. členu Pravilnika o strokovnem izpitu se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita tisti, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi. Tožnica, ki ima pridobljeno višješolsko izobrazbo smeri geografija in zgodovina ter visokošolsko izobrazbo organizacijske smeri, osnovnih izobrazbenih pogojev za učiteljico geografije v devetletni osnovni šoli po veljavnem ZOFVI in po Pravilniku o smeri izobrazbe ne izpolnjuje. Ker izobrazbenih pogojev ni izpolnjevala niti po prej veljavnem predpisu (Sklepu o določitvi kadrovskih pogojev iz leta 1995), ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja po prehodnih določbah ZOFVI.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Tožniku ni uspelo dokazati, da je v času agresije na Republiko Slovenijo sodeloval kot oborožen pripadnik narodne zaščite, in mu zato status vojnega veterana utemeljeno ni bil podeljen.
ZPD člen 60, 62, 60, 62. ZDavP člen 96, 97, 112, 96, 97, 112.
zastaranje pravice do odmere - relativni zastaralni rok pri samoobdavčitvi - prometni davek
V zadevi gre za postopek samoobdavčitve oziroma za nadziranje pravilnosti in zakonitosti davčnega obračuna v tem postopku. Po 112. členu ZDavP lahko davčni organ nadzira in preverja pravilnost davčnega obračuna in izda odločbo v roku 10 let od roka za predložitev davčnega obračuna, ter je v tem ureditev, ko gre za samoobdavčitev, specialna in s tem drugačna od splošne, torej tiste, ki velja za odmero davka na podlagi davčne odpovedi in ki velja za kontrolo plačevanja davka po odbitku. Zato se na splošno ureditev relativnega zastaranja ni mogoče sklicevati. Različni roki pa so lahko predpisani za različne subjekte
ZPP člen 150, 150. ZUP člen 9, 44, 9, 44. ZDIJZ člen 6/1, 6/1-8, 1, 5, 6, 6/1, 6/1-8, 1, 5, 6.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja
Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi tožene stranke v pravdnem postopku, pooblaščenci strank in sodnica, ki je sodila v zadevi. Iz navedenega razloga bi bilo potrebno dati zgoraj navedenim osebam možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Zakona torej nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zato treba dati prednost.
Dejstvo, da meril ocenjevanja v konkretni zadevi ni mogoče natančneje opredeliti, tožene stranke ne odvezuje dolžnosti, da v odločbi ustrezno (skladno z določbo 214. člena ZUP) obrazloži uporabo razpisnih meril za ocenjevanje prijaviteljev.