S tem, ko je tožena stranka ugotovila izpolnitev zakonskega dejanskega stanu iz določila 4. alinee 55. člena ZMZ v t.i. pospešenem postopku po 1. alinei 1. odstavka 46. člena ZMZ, je posledično ugotovila tudi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za zaščito po 2. odstavku 2. člena ZMZ, ker ni podan utemeljen sum, da je preganjan zaradi ene izmed predpisanih petih podlag. Tudi iz določila 1. alinee 1. odstavka 52. člena ZMZ in 54. člena ZMZ jasno izhaja, da je namen pospešenega postopka ugotavljanje pogojev za pridobitev statusa begunca. V obravnavani zadevi pristojni organ osebnega razgovora ni opustil, ampak ga je opravil, kar je razvidno iz 32. točke formularja o prošnji za azil, saj je razgovor s tožnikom uradna oseba vodila tako, da ustreza bistvenim zahtevam iz 47. člena ZMZ.
ZUP člen 146, 144, 144/1, 145, 146, 144, 144/1, 145. ZUreP-1 člen 100, 104, 100, 104.
uvedba postopka razlastitve - razlastitev
Prvostopni organ bi moral izvesti poseben ugotovitveni postopek, v okviru katerega bi moral tožniku vročiti zahtevo za razlastitev z vsemi prilogami in mu dati možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku. Prvostopni organ je svojo odločitev neutemeljeno oprl na 104. člen ZUreP-1, saj se navedena določba po mnenju sodišča lahko uporablja le v zvezi z izdajo odločbe o razlastitvi.
Po določbah 95. člena ZDavP se vrača davek, obresti, denarne kazni in stroški postopka. Le za davek pa je določeno, da zavezancu pripadajo ob vračilu tudi zamudne obresti. V primeru vračila davka se torej obresti priznajo samo od preveč plačane glavnice in ne tudi od preveč plačanih pripadajočih zamudnih obresti.
V samem postopku za uveljavljanje pravic ne izhaja, da bi tožniku v primeru, ko je obvezna revizija (ki po 28. členu ZVojI ne zadrži izvršitve odločbe), šle zamudne obresti zaradi nerednega plačila. Tožnik v obravnavani zadevi ne iztožuje plačila dodatka, saj je le-tega očitno prejemal, tako kot mu je šlo po navedenih predpisih, plačilo zamudnih obresti pa tudi po mnenju sodišča ni upravna stvar (2. člen ZUP), kot je pravilno ugotovila tožena stranka, zato so dani pogoji za zavrženje zahteve po 129. členu ZUP.
Odločba prve stopnje je bila izdana v letu 2001 in torej nedvomno pred potekom desetih let od takrat, ko je rok iz 112. člena ZDavP začel teči. Ob upoštevanju specialne ureditve relativnega zastaranja v 112. členu ZDavP splošna ureditev relativnega zastaranja po določbah tega zakona ne pride v poštev. Po mnenju sodišča zakonodajalec, ki ni predvidel prehodnega obdobja za primere, kakršen je obravnavani, ni prestopil dopustne meje presoje kolizije med načelom zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načelom prilagoditve prava družbenim razmerjem.
Dejstvo, da je bila tožnica fizična oseba, ki je v letu 1998 opravljala kmetijsko dejavnost in je na podlagi izdanih računov prejemala prilive na njen žiro račun, ne pomeni, da je na podlagi 9. člena ZPD avtomatično oproščena plačila prometnega davka, saj so bili računi izdani pod taksativno določenimi pogoji iz 6. in 7. člena ZPD in ustreznih določb Pravilnika.
ZUP (1986) člen 209, 236, 245, 209, 236, 245. ZDavP člen 21.
davčni postopek - dopolnilni postopek - obrazložitev odločbe
Dopolnilni postopek ima naravo ugotovitvenega postopka. Tožena stranka bi zato morala v okviru ugotovljenega dejanskega stanja v svojo odločbo zajeti tudi zapisnik o dodatnih ugotovitvah ter ga nato presoditi tako po uradni dolžnosti kot v zvezi s pritožbenimi navedbami tožnika.
ZUP člen 214, 251, 214, 251. ZENDMPE člen 100, 100.
ugotovitev dokončnosti meje - zemljiški kataster
Iz upravnih določb ni razvidno, na podlagi katerih uradnih podatkov je upravni organ ugotovil, da so bile koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo, zato odločbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih in jih ni mogoče preizkusiti.
Ob ugotovitvi, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci ter upoštevaje določbo 5. čl. ZENDMPE, je toženka pravilno zaključila, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov.
ZUP člen 229/1, 13, 13/1, 229, 229/1, 13, 13/1, 229. ZGeoD člen 21, 21. ZDU-1 člen 21, 25, 21, 25. ZEN člen 84.
nepravilni pravni pouk - vpis stavbe v kataster stavb - dovoljenost pritožbe - ZUP - zemljiški kataster
Zoper sklep Območne geodetske uprave o vpisu stavb v kataster je dovoljena pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor RS, kot na organ druge stopnje.
ZDen člen 19-2, 68, 16, 16/3, 19, 19-2, 68, 16, 16/3, 19. ZGJS člen 76, 76/1ZLNDL člen 1, 1/2, 5, 9, 76, 76/1ZLNDL člen 1, 1/2, 5, 9. ZV člen 2, 2. ZV-1 člen 11/5, 182, 10, 10/2, 11, 11/5, 182, 10, 10/2, 11.
začasna odredba - prenos nepremičnin v začasno uporabo denacionalizacijskemu upravičencu - denacionalizacija
Dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnin je izkazana, kadar je verjetno izkazano upravičenje do denacionalizacije in kadar je za nepremičnine, za katere se zahteva prenos v začasno uporabo, verjetno izkazano, da jih je mogoče vrniti v naravi.
dohodnina – odmera dohodnine – olajšava za vzdrževane družinske člane – otrok, starejši od 26 let
Po presoji sodišča je treba določbo 3. odstavka 109. člena ZDoh-1 razlagati tako, da se doba šestih let od dneva vpisa (ki mora biti za priznanje olajšave opravljen do 26. leta starosti) šteje do dokončanja posameznega študija oziroma posamezne stopnje študija ali študijskega programa. Ni namreč mogoče „seštevati“ različnih stopenj v izobraževanju v enoten študij, temveč je to dobo treba šteti od vsakokratnega prvega vpisa v posamezen študij.
zahteva za širokopasovni dostop do internetnih storitev - univerzalna storitev - širokopasovni dostop do internetnih storitev
Zahteva tožnika za širokopasovni dostop do internetnih storitev ne sodi v univerzalno storitev (11. člen ZEKom), torej zahtevana pravica ni oprta na zakon.
Izpodbijana odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na (pravnomočni) ugotovitveni odločbi o državljanstvu z dne 13. 11. 2002, zato tožbeni ugovori, da bi moral biti državljanski status pravnega prednika tožnika ugotovljen na dan 9. 5. 1945 in ne na dan 28. 8. 1945, ne morejo vplivati na odločitev o zadevi.
V upravnem sporu mora tožnik ves čas postopka izkazovati pravni interes. Tako mora dokazovati, da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja.
Glede na dejstvo, da je bil tožnik po odločbi za brezplačno pravno pomoč pooblaščen za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, je tudi po mnenju sodišča v konkretnem primeru treba šteti, da je tožnik z zastopanjem na glavni obravnavi dne 24. 4. 2007 izvršil zadnje odvetniško opravilo, za katerega je bil po navedeni odločbi pooblaščen. Kljub temu pa je tožba utemeljena, saj je tožena stranka v nasprotju s citiranimi predpisi rok 8 dni za vrnitev napotnice štela od dneva, ko je bila opravljena zadnja odvetniška storitev (zastopanje na glavni obravnavi z razglasitvijo sodbe dne 24. 4. 2007), namesto od dneva, ko je bila napotnica popolna, torej od dneva, ko je bil izstavljen stroškovnik.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali obravnava tožena stranka prvostopno odločbo kot izvršilni naslov ali pa obravnava tožnikove obračune kot izvršilni naslov, zato je ni mogoče preizkusiti, saj je sama s sabo v nasprotju.