ZDen člen 9, 12, 65, 12, 65, 9. ZUP člen 8, 143, 8, 143.
državljanstvo upravičenca - denacionalizacija
Z opustitvijo izdelave poročila po določbi 65. čl. ZDen ministrstvo ni kršilo pravil postopka, saj izdelava poročila ni obvezna za ministrstva, ki odločajo na prvi stopnji, s posredovanjem dopisa z dne 3. 9. 2007 pa je bila tožniku tudi dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Je pa organ prezrl vsebino zahtevka tožnika, ki je uveljavljal tudi upravičenje po določbi 12. čl. ZDen, kar pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
začasna prepoved razpolaganja s premoženjem - začasna odredba - zavezanec za denacionalizacijo - denacionalizacija
Tožeča stranka ne more neuspeha v zavarovanju z začasno odredbo po ZLPP nadomestiti z vložitvijo začasne odredbe po 68. členu ZDen glede nepremičnin, ki so bile vključene v program lastninjenja po ZLPP.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - odločitve sodne veje oblasti - upravni spor
Sodišče ugotavlja da so bile izpodbijane odločbe izdane v okviru izvrševanja sodne funkcije in ne v okviru izvrševanja upravnih funkcij sodišč. To pa pomeni, da po določbah ZUS-1 ne morejo biti predmet sodnega varstva in presoje ustavnosti v upravnem sporu.
razumnost zadeve - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - pritožba zoper sklep o izvršbi - brezplačna pravna pomoč
Zgolj pavšalno zatrjevanje tožnika o nepravilnem izvršilnem naslovu še ne more biti osnova za presojo o tem, da ocena verjetnosti, ki jo je opravila tožena stranka, ni pravilna.
Ker ima prosilec za azil sodno varstvo v upravnem sporu primarno v smislu presoje zakonitosti in pravilnosti odločitve tožene stranke in le izjemoma tudi na podlagi koncepta spora polne jurisdikcije, in ker je treba pri razlagi predpisov izhajati iz predpostavke, da je zakonodajalec z uveljavitvijo ZMZ imel namen vzdrževati pravni sistem kot notranje usklajeno celoto, je sodišče štelo, da prehodna določba 1. odstavka 140. člena ZMZ velja le za upravni organ in postopke na prvi stopnji odločanja, ne pa tudi za uresničevanje sodnega varstva pred Upravnim sodiščem. V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje neposrednega učinka določila 9. člena Direktive št. 2004/83/EC, ampak za vprašanje posrednega učinka. Omejitvi posrednemu učinku direktive sta načeli pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti. Drži pa, da neimplementirana direktiva ne sme biti uporabljena s strani državnega organa, če organ z neposrednim sklicevanjem na takšno direktivo posamezniku nalaga dolžnosti oziroma obveznosti, kar zaenkrat po sodni praksi SES velja samo za obveznosti v smislu kazenskega prava. Vendar določilo 9. člena Direktive št. 2004/83/EC tožnikom ne nalaga nobene obveznosti, ampak ima zgolj interpretacijsko naravo. Dokazno breme je v upravnem azilnem postopku deljeno tako, da mora prosilec za azil prepričljivo predstaviti, pojasniti in po možnosti z dokazi potrditi zatrjevane okoliščine in dejstva, ki utegnejo biti pomembni za pridobitev azila. Dolžnost tožene stranke pa je, da predložena dejstva in trditve prosilca ter morebitne dokaze oceni ter po potrebi preveri resnično stanje stvari z ustreznimi poročili ali tudi brez njih s konkretnimi vprašanji prosilcu za azil.
ZDen člen 51, 16, 18, 42, 51, 16, 18, 42. ZUP člen 68, 149, 68, 149.
sredstva tuje pravne osebe - sprememba zahtevka - vračanje premoženja v naravi
Ker je obravnavano premoženje v sredstvih tuje pravne osebe s sedežem v Republiki Hrvaški, obravnavane nepremičnina ne more biti predmet vračila. V primeru nejasnosti postavljenega zahtevka mora upravni organ pozvati stranke in razjasniti njegovo vsebino.
V primeru, ko stranka zatrjuje pasivni položaj družbenika, ni dovolj zgolj presoja listin, ki jih je predložila stranka sama, če organ predložene dokaze oceni kot neprimerne za dokazovanje zatrjevanega dejstva, temveč je dolžan stranko pozvati k predložitvi dokazov, ki jih sam šteje kot primerne.
V obravnavanem primeru ne gre za pravnomočno končan postopek, zato gre ob pravilni uporabi materialnega prava tožniku pravica do vračila razlike med obračunano in znižano trošarino za blago, ki je na zalogi izven trošarinskega skladišča in je bila zanj že obračunana trošarina.
ZDDV člen 40, 40/10, 40, 40/10. ZUP člen 43, 43/2, 246, 43, 43/2, 246.
DDV - upravni postopek - stranski udeleženec
Po presoji sodišča je tožnik, ko je sklenil z družbo A.A.A. dogovor, da mu le-ta nakaže v primeru uspeha v postopku vračila preveč plačanega DDV omenjeni znesek na njegov, torej tožnikov račun, sicer očitno na področju civilnega prava ustvaril podlago za vračilo DDV, ni pa takšna pogodba oziroma dogovor relevanten v smislu davčnega prava. Če bi družba A.A.A. uspela s svojo zahtevo za vračilo preveč plačanega DDV, ji noben davčni predpis ne nalaga obveznosti povrnitve tega zneska tožniku. Tožnikova korist torej v smislu davčnega prava ni oprta na noben zakon ali drug zakonit predpis, korist, ki bi eventualno izhajala iz postopka, v katerem sodeluje A.A.A., je tako le njegova in ne tožnikova. Za kakšne namene pa potem (v primeru uspeha seveda) A.A.A. porabi ta znesek, je pa že stvar njegovih poslovnih odločitev. Ker tožnik pravne koristi ni izkazal, je pravilno stališče tožene stranke, da je njegovo pritožbo zavrglo, saj je ni vložila upravičena oseba v smislu 246. člena ZUP.
vračilo trošarine - ocena davčne osnove - posebna evidenca o namenski porabi trošarinskega izdelka - trošarina
Tožnik predpisanih posebnih evidenc po Odredbi o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko - komercialni namen, ni vodil, zato je prvostopni organ pristopil k oceni davčne osnove na podlagi 39. člena ZDavP, ki se uporablja glede vseh vprašanj postopka, ki niso določena z ZTro (2. odstavek 61. člena ZTro). Ne more pa sodišče preizkusiti po vsebini ocenjeno porabo goriva. Tudi tožena stranka ni pojasnila, na kakšen način je prvostopni organ ocenil "dejansko" porabo goriva za predvidne namene, za katere obstoja pravica do vrnitve trošarine, oziroma po kakšni metodologiji je opravil oceno po 39. členu ZDavP. Sama metodologija ocene je stvar konkretnega carinskega organa, ki pa mora biti pojasnjena tako, da jo je mogoče preizkusiti, tako po načinu kot numerično. Davčni organ lahko sicer pri cenitvi uporabi različne metode, da ugotovi resnični namen porabe mineralnega olja, kar pa mora obrazložiti tako, da ni nobenega dvoma v pravilnost izračuna.
Iz upravnih spisov izhaja, da se zahtevek nanaša le na obdobje maj do december 2005 in ne na celo leto 2005, saj je razvidno, da je tožnik za februar, marec in april 2005 vlagal mesečne zahtevke, ki so mu bili tudi odobreni. Zato tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ni možno govoriti o predloženem zahtevku za leto 2005, iz določb Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah pa tudi ni razvidno, da bi bila dopustna kombinacija mesečnih in večmesečnih zahtevkov.
Z odločbo davčnega organa (po izpeljanem inšpekcijskem postopku) je bilo ugotovljeno, da se tožniku vrne preveč plačani davek in torej ne gre za primer vračila davka po zahtevku za vračilo po davčnem obračunu, kot zmotno misli tožnik (1. odstavek 95. člena ZDavP). Prav tako ne gre za primer iz 4. odstavka 95. člena ZDavP, kjer davčnemu zavezancu pripadajo zamudne obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, ker gre v obravnavanem primeru za preveč plačani DDV, ki je bil plačan v sistemu samoobdavčitve.
Če je vložena zahteva za ureditev meje in je v tej smeri voden tudi postopek, organ ne sme zahteve obravnavati kot zahtevo za obnovo meje po določbi 39. čl. ZENDMPE, saj meja, za katero tožnika uveljavljata njeno obnovo, ni dokončna.
Ob ugotovitvi, da gre v zadevi za isto upravno stvar (ugotovitev državljanstva), je tožena stranka pravilno uporabila določila prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP (da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek).
komunalna opremljenost - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Razlog za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča, v postopku pa mora upravni organ ugotoviti, ali konkretno nezazidano stavbno zemljišče vse kriterije in merila predpisana za opremljenost.
ovire za vrnitev premoženja v naravi - odškodnina - vrnitev podržavljenega premoženja agrarni skupnosti
Če so ugotovljene ovire za vrnitev premoženja v naravi članom agrarne skupnosti, po določbi ZPVAS ni možno uveljavljati odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč v smislu 27. člena ZDen.
Zakon izrecno predpisuje obnovo mej v naravi na podlagi zadnjih v kataster vpisanih podatkov, zato stranka ne more uspeti z ugovorom o obnovi zemljiškoknjižnih točk tako, kot to kaže kopija katastrskega načrta. Zadnji v kataster vpisani podatki izhajajo namreč iz odločbe o ureditvi meje, katere obnova je zdaj predlagana.
državljanstvo ob podržavljenju in po 9. 5. 1945 - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije
Temeljno pravilo glede ugotavljanja državljanstva, kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije, je vsebovano v 1. odstavku 9. člena ZDen, ki določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen upravičene, če so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati.
parcelacija - sposobnosti biti stranka v postopku parcelacije - ureditev meje
Tožnika kot lastnika sosednjega zemljišča v postopku parcelacije ne varujeta nobene svoje pravne koristi, zato tudi ni izkazan njen pravni interes, kar potrjuje tako sama opredelitev parcelacije, kot tudi določbi 45. in 46. člena ZENDMPE, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja postopka in ostale stranke tega postopka.
ZDDV člen 19, 34. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano Vrednost člen 23.
nastanek obveznosti obračuna DDV - DDV
S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe dne 16. 9. 1999 je nastala za prodajalca obveznost obračuna DDV od celotne kupnine v skladu z 19. členom ZDDV in 23. členom Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Na tej podlagi je obveznost obračuna DDV nastopila tudi, če prodajalec v 8 dneh ni izdal računa.