sprememba namembnosti - nadomestna gradnja - bistveno povečanje velikosti objekta - bistvena sprememba vplivov na okolje - gradbeno dovoljenje
Pojem "bistvenega povečanja velikosti" je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki mu je treba v vsakem posamičnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. Glede na definicijo nadomestne gradnje v 7.3. točki 1. odstavka 2. člena ZGO-1, sta pogoja zanjo med drugim tudi, da se s tako gradnjo bistveno ne spremeni namembnost in vplivi na okolje dosedanjega objekta. Gre za ločena pogoja, zato se je treba tudi v primeru nespremenjene namembnosti opredeliti do vplivov novega objekta na okolje.
prebivalec in lastnik nepremičnine v vplivnem območju naprave - zahteva za vstop v postopek - nepopolna vloga - okoljevarstveno dovoljenje - stranski udeleženec - občina kot stranski udeleženec
Tudi v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za napravo iz 82. člena ZVO-1 je bilo glede vprašanja, kdo so stranke v njem, treba uporabiti določbo 73. člena ZVO-1.
varstvo volilne pravice - občinski svétnik - prenehanje mandata zaradi odstopa - ponovna pridobitev mandata - nadomestni mandat
Ni pravilno stališče, da ni zakonske ovire, da lahko nekdo, ki je od mandata odstopil, v teku preostale mandatne dobe ponovno pridobi mandat. Preklic odstopa po tem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, ni mogoč. Funkcija člana občinskega sveta je javna funkcija, zato obnavljanje mandata ni v dispoziciji osebe, ki je od mandata odstopila, in je mogoč le v primerih, ki jih določa zakon.
Status vojnega veterana se lahko prizna samo, če so se delovne dolžnosti izvajale v podjetjih, ki jih točka j) 7. alinee 2. odstavka 2. člena ZVV, taksativno določa.
ZFPPod člen 25, 29, 32, 25, 29, 32. ZDavP-1 člen 149, 127, 131, 138, 149, 127, 131, 138.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - davčna izvršba
Tožnik je kot edini družbenik pravne osebe imel možnosti vpliva na poslovanje družbe in bi lahko med drugim vlagal pravna sredstva tako zoper sklep o začetku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra kot tudi v inšpekcijskem postopku.
Tožnikov program se ni sofinanciral, ker naj bi bil glede na razpis preozko sestavljen. V čem se program tožnika ne ujema z vsebinami, ki so zahtevane v razpisu, pa tožena stranka pojasni zgolj s ponavljanjem vsebine razpisa in predstavitve nekaj posameznih sklopov aktivnosti iz programa tožnika. Kolikor tožena stranka ocenjuje, da program nima vsebin, ki so zahtevane v razpisu, bi morala svoje razloge podrobneje navesti in pojasniti, vendar v obravnavanem primeru niti prvostopni organ, niti tožena stranka tega nista storila in zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
Prodajalna tobačnih izdelkov po 11. členu ZOUTI je lahko le specializirana prodajalna, v kateri se opravlja dejavnost trgovine na drobno s tobačnimi izdelki, in ne vsaka prodajalna, v kateri se prodajajo tudi tobačni izdelki. Tožeča stranka ne zatrjuje, da je šlo v obravnavanem primeru za pijače, ki vsebujejo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola, zato je takšno oglaševanje pijač prepovedano, saj ne gre za izjeme po 15. členu ZZUZIS.
gostinstvo - davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna osnova - nesorazmerni prihodki - ugotavljanje davčne osnove z ocenitvijo - izbira metode cenitve - kalkulacijska metoda - dokazni standard - pribitek na stroške - dohodnina - dokazno breme
Metode cenitve ZDavP ne predpisuje. Gre za vprašanje operativne taktike davčnih organov, ki je zakon podrobneje ne normira, temveč zgolj navaja splošna vodila. Potrebno je izhajati iz okoliščin primera in uporabiti metodo, ki bo najbolj zvesto odražala razmere davčnega zavezanca. Metoda mora biti logično obrazložena tako, da je njeno uporabo moč preveriti. Dodati je potrebno, da pri cenitvi že po naravi stvari ne more iti za ugotavljanje pomembnih dejstev (dohodka oziroma prometa) z dokaznim standardom prepričanja (na gotovost meječa verjetnost). Zadostuje največja verjetnost, ki jo je v danih razmerah še moč pričakovati.
asistenca policije sodnemu izvršitelju - drugo sodno varstvo
Iz tožbenih navedb in podatkov ter dokazov, ki jih je posredovala tožeča stranka izhaja, da so vsa očitana dejanja tožene stranke, s katerim naj bi se poseglo v njene ustavne pravice, povezana z izvršilnim postopkom, v katerem ima tožeča stranka na podlagi 1. odstavka 52. člena ZIZ v celoti zagotovljeno tudi varstvo ustavnih pravic (125. člen in 4. odstavek 15. člena Ustave RS). ZIZ namreč ne vsebuje določbe, po kateri bi bilo varstvo ustavnih pravic v sodnem izvršilnem postopku izključeno.
ZGO-1 člen 67, 54, 62/1, 62/2. ZUS-1 člen 36/1-3, 2, 18, 18/2, 36/1-3, 2, 18, 18/2.
delno gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - gradnja daljnovoda
Iz izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja in upravnih spisov namreč nesporno izhaja, da sta tožeči stranki z investitorjem podpisali pogodbo o ustanovitvi služnosti in odškodnini za svoji parceli. Z navedeno pogodbo sta dovolili investitorju oziroma vsakokratnemu upravljalcu daljnovoda, tako v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih pravnih naslednikov, izvedbo del za gradnjo oziroma rekonstrukcijo zadevnega daljnovoda. Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, pa je samo investitor. Občina, ki vlaga tožbo kot zaščitnik interesov svojih občanov, pa s tako tožbo ne more uveljavljati interesov, ki niso njeni neposredni interesi oziroma splošne interese (actio popularis).
delno gradbeno dovoljenje - izkazana pravica graditi - rekonstrukcija ali novogradnja - gradnja daljnovoda
Zakon o graditvi objektov sicer pri pogojih za izdajo gradbenega dovoljenja, kolikor je potrebno tudi za rekonstrukcijo objekta (1. odstavek 3. člena), glede pravice graditi kot pogoja za izdajo dovoljenja (6. točka 1. odstavka 66. člena) ne dela med novogradnjo in rekonstrukcijo nobene razlike, kar bi lahko pomenilo, da je treba tudi pri rekonstrukciji daljnovoda v vsakem primeru izkazati pravico graditi na enega od načinov, določenih v 56. členu ZGO-1, za vsa zemljišča, ki se nahajajo v trasi daljnovoda. Ker ne gre za primer rekonstrukcije daljnovoda, zaradi katere se obremenitve tangiranih zemljišč ne bi v ničemer spremenile (in pravico graditi ni mogoče domnevati, ker bi bilo o tem že odločeno s preje izdanim (predloženim ali po zakonu presumiranim) gradbenim dovoljenjem), saj se kapaciteta in prostorske dimenzije sedaj dovoljenega daljnovoda bistveno povečujejo, s tem pa se nedvomno povečuje tudi obremenitev v trasi ležečih zemljišč, sledi, da je sporno delno gradbeno dovoljenje nezakonito, ker investitor pravice graditi na tangiranih zemljiščih tožnikov ni izkazal.
storitve izobraževanja - storitve avtošol - povezane osebe - oprostitve DDV - oprostitve DDV za dejavnosti, ki so v javnem interesu - DDV
Če bi tožnik in pravna oseba B.B.B. d.o.o na trgu delovala istočasno, bi lahko govorili o povezanih osebah, ki opravljata istovrstno dejavnost in vplivata na odločitve druga druge, glede na to, da je ustanovitelj in zastopnik obeh pravnih oseb ista fizična oseba, ki je hkrati tudi direktor, ki ima vpliv na poslovne odločitve. V konkretnem primeru pa ni šlo za takšno situacijo, ampak za primer, ko je pravna oseba B.B.B. d.o.o prenehala obstajati pred začetkom delovanja druge pravne osebe - tožnika in zato o vplivih ene družbe na drugo oziroma o njuni povezanosti v tem kontekstu ne moremo govoriti. Program usposabljanja, ki ga izvajajo avtošole, se izvaja na način, ki je določen v Zakonu o varnosti cestnega prometa ter v drugih predpisih, ki urejajo dejavnost avtošol, zato njihov program ne sodi med takšne, ki bi dosegali pogoje iz 4. odstavka 26. člena ZDDV.
ZDIJZ člen 5, 6, 26. ZJN-1 člen 6. ZGD člen 39, 39/2.
informacije javnega značaja - javna naročila - poslovna skrivnost
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da 6. člen ZJN-1 opredeljuje načelo transparentnosti porabe javnih sredstev ter da morajo biti postopki javnih naročil transparentni, ter da sta preglednost in javnost postopkov določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. Načelo transparentnosti velja za vse vrste postopkov. To načelo izhaja tudi iz zagotovitve do dostopa do razpisne dokumentacije (24. člen) in prisotnosti na javnem odpiranju ponudb (73. člen).
Zgolj generalno zatrjevanje, da je dokumentacija poslovna skrivnost, brez obrazložitve škodljivih posledic, v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po 2. odstavku 39. člena ZGD.
sklep o določitvi pooblaščene revizijske družbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javni sklad
Izpodbijani sklep o določitvi pooblaščene revizijske družbe nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu določbe 2. člena ZUP, in tudi ne drugega akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, temveč za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe.
Po določbah 95. člena ZDavP se vrača davek, obresti, denarne kazni in stroški postopka (prvi odstavek 95. člena), le za davek pa je določeno, da zavezancu pripadajo ob vračilu tudi zamudne obresti (četrti odstavek istega člena). V primeru vračila davka se torej obresti priznajo samo od preveč plačane glavnice in ne tudi od preveč plačanih pripadajočih zamudnih obresti.
davek od osebnih prejemkov - davek od dohodkov iz premoženja
Vlaganja tožeče stranke v objekt, ki je bil v lasti fizične osebe, so povečala uporabno vrednost objekta, povečana vrednost nepremičnine - poslovnih prostorov pa ima lastnost doseženih dohodkov iz premoženja, ki sicer niso prejeti v denarju, jih je pa treba vključiti v v osnovo za obdavčitev. Ker so bile kilometrina in dnevnice izplačane na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin, predstavljajo druge prejemke iz delovnega razmerja, ti pa so v skladu s 1. alineo prvega odstavka 16. člena ZDoh obdavčeni z davkom od osebnih prejemkov.
turistična taksa - turistično območje - nastanitveni objekt - počitniški objekt - pavšalna turistična taksa - stalno prebivališče
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka lastnik stanovanja v A., ki meri več kot 30,00 m2, in v katerem nima prijavljenega stalnega prebivališča. Po pravni ureditvi ZSRT gre za počitniško stanovanje. Sodišče ob tem opozarja na določbo 7. točke 4. odstavka ZSRT, ki pojem počitniškega stanovanja veže na „sezonsko ali občasno“ rabo. Glede na to določbo za pravni položaj stanovanja po ZSRT ni pomembna dejanska frekvenca uporabe stanovanja, temveč le to, da stanovanje ni v stalni uporabi. Po določbi 3. odstavka 24. člena ZSRT se za taka stanovanja plačuje turistična taksa v pavšalnem znesku, torej prav tako ne glede na dejansko rabo stanovanja.
ZVV člen 8, 9. ZVojI člen 46, 47. ZUP člen 214, 214/1.
vojni veteran - veteranski dodatek - redni prejemki - plačilo za delo preko študentskega servisa - obrazložitev upravne odločbe
V 47. členu ZVojI je določeno, da se upoštevajo tisti dohodki in prejemki, ki jih oseba redno prejema. Delo preko študentskega servisa lahko načeloma traja daljše časovno obdobje, vendar je takšno delo še vedno občasno delo z občasnimi prejemki. Tožena stranka bi morala v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti zakonsko podlago, ki določa, da se plačilo za delo preko študentskega servisa šteje za redni prejemek.
ničnost odločbe - odločanje brez zahtevka stranke - privolitev stranke z interesom - izvršljivost odločbe
Neuveljavljanje rednih pravnih sredstev zoper odločbo, s katero je organ odločil brez postavljenega zahtevka stranke, ne pomeni privolitve stranke z interesom. Vpis odločbe v zemljiško knjigo pa tudi ne pomeni, da je odločba dejansko izvršljiva.