ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32, 32/2, 32/3. ZIPRS0708 člen 26. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 229, 229.
sofinanciranje iz javnih sredstev - začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - upravni spor
Tožnica ni izkazala vsebinskih pogojev za začasno odredbo iz 3. odstavka 32. člena ZUS-1 (na tej podlagi je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe obravnavalo, ne glede na tožničino pravno kvalifikacijo predloga kot predloga na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1). V konkretni zadevi gre za izbiro projektov po javnem razpisu na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki v 2. odstavku 229. člena določa, da vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. Glede na to bi s predlogom začasne odredbe, kot ga je podala tožnica, če bi bila podana tudi skladnost z načelom sorazmernosti, potreba po začasnem zadržanju izvršitve aktov, izdanih v okviru predmetnega razpisa, in torej zadržanje (dodelitve) sredstev razpisa, bila izkazana, če tožnica (v primeru uspeha s tožbo) morebitnih naknadno, v ponovnem postopku, dodeljenih sredstev ne bi mogla dobiti.
ničnost upravnega akta - predhodni preizkus zahteve - zavrženje zahteve - ista upravna zadeva - upravni postopek
Za isto upravno zadevo v smislu določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP gre takrat, ko teče postopek oziroma organ odloča o isti pravici, obveznosti ali pravni koristi (istem zahtevku, kadar postopek ne teče po uradni dolžnosti) istega subjekta. Identičnost razlogov v predlogih različnih vlagateljev, da se isti upravni akt izreče za ničnega, ne more biti razlog za zavrženje kasneje vloženega predloga iz razloga po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
V postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se odloča o pravicah in dolžnostih zavezanca za plačilo navedenega nadomestila in ne o pravici ali obveznosti občine. Tožeča stranka, ki ima sicer dejanski interes na sredstvih iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, s tem še ne izkazuje pravne koristi in zato ne more imeti položaja stranskega udeleženca v upravnem postopku.
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za to, da se taksa vrne, so določeni (izključno) v ZST; za primer, ko stranki skleneta sodno poravnavo pred izdajo odločbe, v 2. odstavku 32. a člena. Da se v procesni situaciji, kot je bila v obravnavanem primeru, taksa, plačana za predlog o izvršbi, obravnava kot taksa za tožbo, ZST ne določa.
davčna izvršba - zastaranje pravice do izterjave davka - upravna izvršba
Dejstvo, da gre za upravno izvršbo v pristojnosti davčnega organa in po postopku, ki ga za izvršbo predpisuje ZDavP, samo po sebi še ne daje podlage za uporabo določb ZDavP o zastaranju pravice do izterjave davka (96. in 97. člena). Ta je utemeljena v pravni naravi terjatev, ki so predmet izvršbe.
Soglasje staršev (ali, kot v obravnavanem primeru, celo predlog matere, da se otrok namesti v zavod) centra za socialno delo ne odvezuje obveznosti, da v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe ugotovi obstoj pogojev, ki jih za določitev ukrepa določa zakon, tj. posebej kvalificirano osebnostno ali vedenjsko motenost otroka.
Odlog izvršbe je zastoj v izvršilnem postopku, ki se nanaša na stadij oprave izvrše. Čim je izvršba opravljena, ni več ne dejanske in ne pravne podlage za njen odlog, saj se že po naravi stvari, enako pa je razumeti tudi določbe ZUP, lahko odloži le izvršba, ki se še ni začela oziroma ki je še v teku.
prepozno vložena zahteva za odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla
Pravnomočna sodba (ki nadomesti pravni posel) je enakovredna sklenjenemu pravnemu poslu, ki ga je treba za pravilen prenos lastninske pravice še predhodno predložiti v odobritev upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina.
obdavčitev proizvodnje vrtnin - davek od dohodkov iz dejavnosti
Tožnikov status kmeta in njegova siceršnja obdavčitev (z davkom iz kmetijstva) ne predstavlja ovire za obdavčitev z davkom iz dejavnosti na podlagi 2. alinee 38. člena ZDoh, saj se v skladu s 3. točko drugega odstavka 29. člena ZDoh davek iz kmetijstva ne plačuje od katastrskega dohodka zemljišča, katerega pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se odmerja davek iz dejavnosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - individualna gradnja - družinska stanovanjska gradnja
Upravni organ mora pred izdajo dovoljenja za gradnjo poleg pogojev, ki jih določa ZGO, upoštevati tudi urbanistične predpise, torej predpise, ki urejajo pogoje gradnje na določenem območju, kot so namen, lega, funkcija, velikost in oblikovanje objektov ter morebitne prostorske ukrepe.
Individualna gradnja oziroma družinska stanovanjska gradnja ne pomeni večstanovanjske gradnje.
odpravnina presežnim delavcem - davek od osebnih prejemkov
Za to, da se davka od osebnih prejemkov ne plača, je odločilno, da gre za odpravnino, ki je izplačana v skladu in na podlagi tistih določb ZTPDR in ZDR, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja delavcev iz operativnih razlogov.
ZUS-1 člen 36/1-4, 3, 36, 36/1, 36/1-4, 3, 36, 36/1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - upravni spor
Tožnik izpodbija sklep, s katerim je bila zavrnjena njegova zahteva za izločitev razpravljajoče okrajne sodnice, torej akt sodne veje oblasti, ki ni upravni akt in zoper katerega je sodno varstvo zagotovljeno po določbah ZPP.
ZUS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 34, 34/1. ZLS člen 33, 33/6.
upravni spor - priznanje „častni občan“
V konkretni zadevi je predmet spora „priznanje častni občan“, ki pa je po naravi stvari v avtonomni sferi politične odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti in nad katero zaradi narave tovrstnega nagrajevanja upravno sodišče ne izvaja kontrole zakonitosti.
ZZ člen 36, 37, 36, 37. ZUP člen 129, 209, 2, 4, 6, 129, 209, 2, 4, 6. ZUJIK člen 35, 36, 42, 35, 36, 42.
smiselna uporaba ZUP - test očitne nerazumnosti izbire kandidatov - imenovanje direktorja zavoda
Iz določila 3. odstavka 36. člena ZUJIK sicer izhaja, da predhodni mnenji sveta in strokovnega sveta zavoda nista omejeni na kandidata po ustanoviteljevem izboru, vendar minister po tem določilu ni obvezan od svetov zahtevati, naj se mnenji nanašata na vse kandidate. Mnenje mora samo zahtevati. Tožnik nima prav, ko trdi, da sta mnenji svetov obvezujoči. Izdani mnenji predstavljata le pravno relevantno okoliščino, ki lahko zožuje avtonomijo ministra pri izbiri in končni odločitvi v tem smislu, da bolj kot je ministru nasprotujoče mnenje o kandidatih s strani enega ali obeh svetov tehtno obrazloženo, bolj mora biti temu primerno obrazložena tudi izbira strani ministra, pri čemer zakonitost odločitve ministra (nearbitrarnost glede na mnenji svetov) sodišče presoja preko t.i. testa očitne (ne)razumnosti, ob upoštevanju dopustnih tožbenih razlogov iz 1. odstavka 36. člena ZZ. Na zakonitost izpodbijanega akta nima nobenega vpliva dejstvo, da je v postopku odločanja ministra sodelovala komisija. Namen le-te je namreč le v zagotavljanju strokovne podpore ministru pri izbiranju, zato tudi tožbeni ugovor o nestrokovno sestavljeni komisiji sam po sebi ni pravno relevanten. Tožnik tudi nima prav, ko uveljavlja, da tožena stranka ne bi smela vzporedno voditi dveh razpisnih postopkov. Na dan 2. 7. 2008, ko je Svet A.A.A. sprejel sklep kot predhodno mnenje v predmetnem razpisu, Svet A.A.A. ni imel zakonite sestave, saj v njem ni bilo od vsaj enega člana do največ ene tretjine članov iz vrst predstavnikov delavcev. To pomeni, da je tožena stranka kršila določbo 1. odstavka 36. člena ZUJIK, ker je odločila v okoliščinah, ko Svet A.A.A. ni imel možnosti podati pravno veljavnega predhodnega mnenja o kandidatih.
ZNP člen 21, 37, 1, 19, 20, 20, 21, 37, 1, 19. URS člen 157, 157. ZZDej člen 47. ZUS-1 člen 1, 4, 1, 4.
stvarna pristojnost - upravni spor - poseg v človekove pravice - mladoletni otrok - klavzula subsidiarnosti - izvrševanje starševskih pravic - hospitalizacija
Kadar tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu za sodno varstvo človekovih pravic z ugotovitvenim zahtevkom zoper določena dejanja, mora natančno opredeliti, katera konkretna dejanja naj bi kršila človekove pravice, kdo jih je storil (kolikor so oziroma bi glede na naravo stvari te okoliščine tožniku morale biti znane), varstvo katerih človekovih pravic stranka uveljavlja in kaj zahteva od sodišča, da naj odloči v izreku sodne odločbe (tožbeni predlog). Sodišče mora upoštevati dva kriterija za presojo, ali lahko uporabi klavzulo subsidiarnosti ali ne ter kakšna mora biti odločitev v izreku sodne odločbe, ko uporabi klavzulo subsidiarnosti. Prvi kriterij je vprašanje, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor, in če obstaja, katero sodno varstvo je to; drugi kriterij pa je, da mora biti takšno (primarno) sodno varstvo učinkovito. Šele pozitiven odgovor na obe vprašanji je lahko podlaga za to, da se upravno sodišče iz tega razloga izreče za nepristojno. Temeljna določba, ki govori za to, da imata tožnici sodno varstvo pravic (razen pravice mladoletne A.A. do stikov z bratom) zagotovljeno pred okrožnim sodiščem v nepravdnem postopku, je določilo 21. člena ZNP. Okrožno sodišče v nepravdnem postopku pri "odločanju o stanju" ugotavlja tudi, ali je prišlo do kršitev pravic prve tožeče stranke do zasebnosti, družinskega življenja, osebnega dostojanstva in osebne svobode oziroma svobode gibanja, ki jih otroku lahko povzroči tudi kateri izmed staršev z ravnanjem v nasprotju z zakonom, ter pravice do zasebnosti in družinskega življenja oziroma starševske pravice iz 54. člena Ustave drugo tožeče stranke. Narava obravnavane zadeve je takšna, da je ni mogoče obravnavati v upravnem sporu, kajti morebitna odločitev Upravnega sodišča o temeljnem zahtevku tožnic, to je, da se A.A. bodisi dovoli zapustiti zdravstveno oskrbo pri toženi stranki zaradi tega, ker naj bi bil poseg v A.A. pravice storjen na način, ki ga zakon ne predpisuje (3. odstavek 15. člena Ustave), ali pa da se to ne dovoli, ker do posega in kršitve pravic ni prišlo, v razmerju do tožene stranke sicer ne bi kršila zakonskih določil o razmejitvi pristojnosti med Upravnim sodiščem in okrožnim sodiščem, vendar bi takšna odločitev zaradi narave zadeve (2. odstavek 1. člena ZNP) hkrati nujno pomenila tudi odločitev o razmerju med drugo tožečo stranko in prizadeto stranko glede izvrševanja starševskih pravic, za kar pa obstaja primarno sodno varstvo pred okrožnim sodiščem v nepravdnem postopku.
vpliv stečajnega postopka na odmerni postopek - samostojni podjetnik posameznik - stečaj - obvezni prispevki za socialno varnost
Posledic, ki bi jih imel začetek stečajnega postopka na položaj samostojnega podjetnika posameznika kot zavarovanca iz naslova obveznih zavarovanj oziroma člana OZ in s tem na njegov položaj zavezanca za (obvezne) prispevke in članarino OZ, noben zakon, vključno z ZPPSL, ne določa. To pa pomeni, da je bil tudi za obdobje po začetku stečaja, dolžan dostaviti davčnemu organu skladno s 16. členom ZPSV obračun prispevkov ter da so mu bili, ker tega ni storil, utemeljeno in skladno z določbami 112. člena ZDavP prispevki in članarina OZ odmerjeni in naloženi v plačilo z odločbo.
Ureditev določenih vprašanj v specialnem predpisu sama po sebi še ne pomeni derogacije določb splošnega zakona, kot meni tožeča stranka. O derogaciji je mogoče govoriti le, kadar specialni predpis določeno vprašanje (v celoti) ureja drugače.
Sodišče določbo 5. odstavka 20. člena ZEC (enako kot pogoje za uveljavljanje olajšave) razume kot samostojno specialno določbo ZEC, ki pogoje za ohranitev uveljavljene dodatne olajšave ureja na način, ki ne dopušča pogojevanja s prepovedjo delitve dobička za udeležbo v dobičku, ki jo sicer kot pogoj za ohranitev investicijske olajšave predpisuje ZDDPO.
ZZVZZ člen 35, 35. ZDD člen 9, 13, 9, 13. ZDR člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZVOP-1 člen 37, 8, 10, 11, 37, 8, 10, 11.
licenca - nadzor bolniškega staleža - registracija za opravljanje dejavnosti - detektiv - varstvo osebnih podatkov
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani tožeče stranke so določila 2. odst. 10. člena in 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 ter določilo 2. odstavka 46. člena ZDR, pri čemer se pojem "delavec" ne uporablja ozko v smislu osebe, ki je zaposlena pri delodajalcu. Ni mogoče šteti, da "registracija" po 1. odstavku 11. člena ZVOP-1 pomeni sestavljeni akt vpisa v sodni register pri pristojnem sodišču in pridobitev licence po ZZD.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - kršitev ustavnih pravic
V tej fazi postopka, ko sodišče odloča le o predlogu za začasno odredbo, se ne spušča v to, ali je ravnanje Komisije preseglo dopusten poseg, ki ga je tožnik kot v.d. direktorja dolžan trpeti, ugotavlja pa, da ni izkazal težko popravljive škode, ki naj bi mu nastala z zatrjevano kršitvijo ustavnih pravic. Zatrjevanje škode ter njena konkretizacija po obsegu in po višini pa je bistven pogoj za izdajo za začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1.