Določb OZ o predkupni pravici ni mogoče dosledno uporabiti za primer predkupne pravice pri odsvojitvi poslovnih deležev po določbi 5. odstavka 481. člena ZGD.
ZGD-1 člen 337, 353. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 215.
začasna odredba – predkupna pravica – prednostna pravica do nakupa novih delnic – verjetnost obstoja terjatve – dokazno breme
Dosedanji delničarji so v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej tretjim osebam .
sejnina za korespondenčno sejo – korespondenčna seja – nadzorni svet – odstopna izjava člana nadzornega sveta – učinki nasproti družbi
V primerih, ko je sejnina izrecno določena tudi za korenspondenčno sejo, je ta v praksi praviloma določena v nižjem procentu, kot sejnina, določena za redne seje.
Prvostopno sodišče je pravilno razložilo pravno naravo in učinke odstopne izjave. Ta nedvomno predstavlja izraz volje posameznega člana, da ni več pripravljen opravljati tovrstne funkcije, in ima konstitutivne učinke. Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta je strogo osebno. Začetek opravljanja le-te je povezan s sprejemom funkcije in ne le z izvolitvijo. Če član nadzornega sveta poda odstopno izjavo in v njej navede, da ne želi več opravljati te funkcije, se šteje, da mu je ta prenehala takoj, ko uprava prejme odstopno izjavo.
ZGD člen 416, 416/3. ZN člen 48. ZOR člen 70, 70/1, 109, 109/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/2.
pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža – notarski zapis – učinki pogodbe, ki ni sklenjena v predpisani obliki – veljavnost pravnega posla – varstvo javnega interesa – sankcija, če pogodba nima predpisane oblike - ničnost
Iz sklepa o spremembi družbenikov in poslovnih deležev, navedenega v notarskem zapisu, je razvidno, da je pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža druge dolžnice na novega družbenika bila sklenjena, vendar ne v obliki notarskega zapisa. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 70. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki je veljal v času sklenitve navedene pogodbe). Najstrožja obličnost v takrat veljavnem tretjem odstavku 416. člena ZGD je bila predpisana za veljavnost samega pravnega posla oziroma pogodbe (forma ad solemnitatem), in sicer zaradi varstva javnega interesa. V skladu z navedenim je kot sankcija zaradi nespoštovanja predpisane obličnosti v danem primeru predvidena ničnost, na kar pa je bilo sodišče prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 109. člena ZOR). Ker navedena pogodba ni bi sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih učinkov za pogodbenike in s tem zlasti ne za drugo dolžnico.
Del Sporazuma o razveljavitvi menedžerske pogodbe, ki se nanaša na odpravnino, je potrebno obravnavati glede na 3. odstavek 515. člena ZGD-1, kot obligacijskopravni zahtevek, saj se nanaša korporacijskopravno pravico v zvezi z odpoklicem tožeče stranke kot poslovodje tožene stranke
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo nasprotovanje tožene stranke, da v sporazumu dogovorjeno obveznost predstavlja obveznost iz delovno poslovnega razmerja, pri izplačilu katere je morala kot izplačevalec odvesti prispevke za socialno varnost. Pravilno je ocenilo, da izraz „odpravnina“ v Sporazumu predstavlja le merilo za vrednost odškodnine, ki gre razrešenemu poslovodji kot korporacijskopravna pravica zaradi predčasne razrešitve.
Vsebino pogodbenega določila kot konkretnega in posamičnega pravnega pravila lahko sodišče ugotavlja le po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva. Zato bi v konkretnem primeru tožeča stranka morala zatrjevati, da ji po pogodbi, ki pomeni materialnopravno podlago vtoževane odpravnine, gre najvišja odpravnina v skladu z določbo 2. odstavka 250. člena ZGD. Temu trditvenemu bremenu pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zadostila, saj je tedaj zatrjevala le, da ji gredo bruto zneski spričo različnega tolmačenja v zvezi z davčnimi obveznostmi in prispevki v času sklepanja pogodbe.
Določba šestega odstavka 481. člena ZGD-1 se navezuje izključno na situacijo iz četrtega odstavka, ko pri uveljavitvi predkupne pravice več družbenikov izrazi pripravljenost kupiti isti poslovni delež. Ne more pa ta določba predstavljati posebnega, od predkupne pravice neodvisnega razloga za omejitev razpolagalnega upravičenja prodajalca.
Kadar želi družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku in družbena pogodba ne določa predkupne pravice, je pri prodaji prost. Torej v takšnem primeru sploh ni dolžan poslati družbenikom obvestila o nameravani prodaji
prednostne delnice – kumulativne delnice – participativne delnice – premoženjske pravice – udeležba na dobičku
ZGD-1 ne določa vseh možnih načinov/kombinacij, na katere se prednost prednostnih delnic nanaša, ampak to prepušča avtonomiji družbe, ki prednosti določi v statutu. Vsebino in pomen prednosti, ki jih zagotavljajo prednostne delnice, je namreč potrebno razumeti širše, onkraj okvirjev višine dividende, ter pri tem izhajati iz narave, pomena prednostne delnice. Prednostnim participativnim delničarjem tako res pripadajo take premoženjske pravice, kot gredo navadnim delničarjem, poleg teh pa še dodatne pravice, kar pa ni mogoče razumeti tako, da jim gredo pravice tudi v enakem obsegu.
Evidentno je, da se določba 21. člena Statuta nanaša na objave družbe, namenjene tretjim, določba 36. člena Statuta pa na objavo oziroma vabilo na skupščino, namenjeno delničarjem družbe. In ker je za pravilen sklic skupščine odločilno vprašanje obveščenosti delničarjev družbe in ne tretjih, iz neprerekanih trditev tožene stranke pa izhaja, da so bili o sklicu skupščine obveščeni vsi delničarji družbe s priporočeno pošto, kar je skladno tudi s Statutom družbe, je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da so sklepi skupščine z dne 06. 08. 2007 nični, ker skupščina ni bila sklicana skladno z določbo 2. odstavka 295. člena ZGD-1.
objava sklica skupščine delniške družbe – objava dnevnega reda in predloga sklepov na oglasni deski družbe - neveljavnost sklica skupščine – ničnost sklepa skupščine - pravica delničarjev do obveščenosti
Očitano opustitev objave dnevnega reda in predloga sklepov še na oglasni deski družbe, nima za posledico nepravilnosti sklica skupščine. Čeprav bi lahko šlo za kršitev obveznosti poslovodstva, ta obveznost ni bistvenega pomena za presojo pogojev ničnosti sklepa skupščine.
odsvojitev dela poslovnega deleža – nov samostojni poslovni delež – skupna lastnina na deležu – predkupna pravica družbenika
Kadar je del poslovnega dela družbenika pripravljenih kupiti več družbenikov, po 6. odstavku 481. člena ZGD-1 postanejo imetniki prodanega (dela) poslovnega deleža vsi kupci skupaj. Gre torej za skupno lastnino prodanega (dela) poslovnega deleža. Na delu poslovnega deleža L. P. sta, čim sta uveljavila na njem predkupno pravico oba dotedanja družbenika M. P. in J. Z, slednja postala skupna lastnika, enako pa velja tudi za odsvojeni del poslovnega deleža B. P. Tako se pokaže, da bi bil na odsvojenem deležu L. P. mogoč na novem samostojnem poslovnem deležu vpis le obeh kupcev hkrati, torej tako M. P. kot J. Z. kot skupnih lastnikov le tega.
2. odstavek 636. člena ZGD-1 v zvezi s 592. členom ZGD-1 govori o nezapadlih, negotovih in pogojnih terjatvah, ki torej ob nastopu pravnih posledic delitve glede na naravo teh terjatev še ne obstajajo in niso iztožljive. Za te terjatve ne velja režim solidarne odgovornosti vseh pri delitvi udeleženih družb iz 1. odstavka 636. člena ZGD-1, pač pa zanje odgovarja le tista družba, na katero je taka terjatev prenešena. Prav zato, ker je višina jamstvenih sredstev za poplačilo upnika v taki situaciji lahko nižja od sredstev (prenosne) družbe pred delitvijo, zakon zaradi delitve določa domnevo ogroženosti izpolnitve upnikove terjatve.
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0061806
vpis izbrisa družbenika iz družbe - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika – zagovor družbenika
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev
Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi njemu dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in da se mu omogoči, da na njih pred glasovanjem o izključitvi odgovori. Zato mora biti postopek pogodbene izključitve urejen tako, da so predvsem družbeniku, ki se izključuje, zagotovljene možnosti obrambe.
PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0055643
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. : ZIZ člen 53, 53/1, 239.
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravni interes – prepoved glasovanja na skupščini - izvedba skupščine
Ugovor je dovoljeno redno pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o začasni odredbi, zato ga dolžniku ni mogoče odreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, da z ugovorom tožena stranka doseže drugačno odločitev, ker naj bi se historični dogodek, na katerega je merila prepoved glasovanja na skupščini, v času od vložitve ugovora že dogodil. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni kot relevantnega upoštevalo časa, za katerega je bila izdana začasna odredba, pač pa čas dejanja, na katerega je merilo zavarovanje, ni pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058455
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258, 258/2. OZ člen 186.
gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja - odškodninska odgovornost članov uprave - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - protipravnost ravnanja - nedopustnost ravnanja - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - subjektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - uporaba pravnega standarda - standard vestnega in poštenega gospodarstvenika - navadna škoda - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - vmesna sodba - solidarna obveznost
Odškodninska odgovornost članov uprave je institut korporacijskega in ne obligacijskega prava. Odškodninska odgovornost članov uprave je posebna oblika odškodninske odgovornosti, ki izhaja iz posebnega statusa članov uprave. Ta posebni status ne izhaja toliko iz mandatnega razmerja članov uprave z delniško družbo, temveč predvsem iz akta o imenovanju, na podlagi katerega dobijo člani uprave upravičenje, da upravljajo in razpolagajo s premoženjem delniške družbe.
Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti članov uprave mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je tožena stranka kršila svoje dolžnosti (protipravnost), tožena stranka pa se lahko pred tem očitkom brani z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je pošteno in vestno izpolnjevala svoje dolžnosti (krivda). Možnost dokazovanja, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni, da se člani uprave pred odškodninsko odgovornostjo lahko branijo z razlogi, ki sodijo v njihovo sfero. To pa kaže na to, da je odškodninska odgovornost članov uprave bližje subjektivni kot objektivni odškodninski odgovornosti. Za objektivno odškodninsko odgovornost namreč velja, da se je odgovorna oseba lahko razbremeni le z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je izven njene sfere.
Dejstva, navedena v predpravdnem izvedenskem mnenju, veljajo za priznana in s tem za ugotovljena, kolikor jih nasprotna stranka konkretizirano ne prereka.
Vprašanje, ali sta toženi stranki vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni uporabo pravnega standarda in tako uporabo materialnega prava. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je na splošno ugotavljalo, ali sta toženi stranki sproti preverjali rezultate projekta, ki ga je izvajala svetovalna družba. V zvezi s spremljanjem projekta svetovalne družbe X je namreč v konkretnem primeru odločilno le vprašanje, ali sta toženi stranki ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pri ugotavljanju, ali so bili dejansko doseženi prihranki, kakor jih je prikazovala svetovalna družba, in tako, ali so bili izpolnjeni pogoji za izplačilo pogodbenega honorarja.
Upoštevaje načelo pravičnosti, na katerem temeljijo obogatitveni zahtevki, je medsebojni dajatvi kot posledici ničnosti potrebno obravnavati kot ekonomsko celoto. Čeprav je pogodba neveljavna, obstaja med strankama dejansko razmerje, gre za dejansko vzajemno spolnitev.
Če je stvar odtujena za določeno ceno, pomeni ta cena okoriščenje. V primeru uničenja ali izgube stvari pridobitelj koristi sicer nima, je pa odgovoren za prikrajšanje drugi stranki, v kolikor je do izgube ali uničenja prišlo po njegovi krivdi.
Prvostopno sodišče bi moralo, v kolikor je toženi stranki dopustilo, da odgovori na pripravljalni vlogi tožeče stranke, glavno obravnavo preložiti. Navedena kršitev v določenih situacijah lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ne pa vedno. Pri tem je odločilno, kakšne trditve je stranka v takšni vlogi podala in kako jih je sodišče upoštevalo.
Ugovor pobota je pravica tožene stranke, ki jo lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave, torej tudi v ponovljenem postopku, upoštevaje pri tem določbo 2. odst. 362. člena ZPP.
objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - neposlovna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - odškodninska odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - pridržana sodba - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o.
Vzročna zveza med domnevnim protipravnim ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo je podana v trenutku, ko je tožena stranka na račun A.A. d.o.o. 30.4.1998 nakazala 100 milijonov SIT. Le povzročitev te škode se lahko očita toženi stranki in s tem tudi, da je nastala tedaj, ko je tožena stranka opravila sporno nakazilo družbi A.A.. Ravnanje družbe A.A. pri vračanju spornega posojila namreč ni več v vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke pri nakazilu posojila.
Z elementi za določitev višine odškodninskega zahtevka bi morala biti tožeča stranka seznanjena najkasneje ob zapadlosti kredita, saj je to pravno odločilno dejstvo za določitev višine zatrjevane škode. Višino tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine je tožeča stranka opredelila kot znesek nevrnjenega kredita.
Obveznost poslovodje (voditi posle družbe) v razmerju med družbo in članom njenega poslovodstva ima značilnost pogodbene (poslovne) obveznosti. Zato ima tudi odškodninska odgovornost člana poslovodstva za škodo, ki jo družbi povzroči s kršitvijo te obveznosti (nepravilnim vodenjem njenih poslov), značilnost poslovne odškodninske odgovornosti.