Če se tožeča stranka v tožbenih trditvah sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, že iz teh njenih trditev izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že iz tega razloga predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.
Ne glede na to, da je bil preklic 13. skupščine objavljen v Uradnem listu RS, št. 8/2008 šele 25. 1. 2008, torej po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka, ta objava ne more vplivati na to, da preklic 13. skupščine s strani stečajnega upravitelja tedaj, ko je pravno veljavno svojo vlogo še opravljal, ne bi bil pravilen.
ZPre člen 67, 67/1, 72, 72/1, 72/2, 67, 67/1, 72, 72/1, 72/2. OZ člen 352, 352/1, 352, 352/1.
odškodninska tožba zoper upravo in predsednika nadzornega sveta - škoda zaradi vodenja posameznih poslov družbe - zastaranje terjatve - subjektivni zastaralni rok - namestnik predsednika nadzornega sveta
Zmotno je sklepanje, da bi tožnica lahko izvedela za domnevno škodo in oba povzročitelja škode najkasneje na skupščini dne 29. 05. 2003, ko so delničarji družbe obravnavali letno poročilo za leto 2002, v katerem je tudi podatek o prodaji C. L. (ki je bil predmet sporne pogodbe), saj bi vsak delničar lahko od uprave zahteval sporno pogodbo in jo preveril. Seznanitve družbe s sporno pogodbo ni mogoče enačiti s seznanitvijo z njo po posameznem delničarju (čeprav le ti sestavljajo skupščino). Kot datum seznanitve družbe je treba upoštevati datum, ko je bila s sporno pogodbo in njenimi škodljivimi posledicami seznanjena skupščina kot organ družbe (in ne posamezen njen delničar). Ta pa o škodljivih posledicah sporne pogodbe ni mogla biti seznanjena, dokler posebni revizor tožnici ni podal revizijskega poročila.
Namestnik predsednika nadzornega sveta nadomešča slednjega le v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti, nima pa legitimacije v imenu družbe vlagati odškodninske tožbe bodisi zoper predsednika nadzornega sveta bodisi zoper upravo družbe, če je predsednik nadzornega sveta prisoten oziroma "operativen".
OZ člen 90, 90/1, 90, 90/1. ZGD-1 člen 295, 295/2, 296, 296/1, 296/2, 296/3, 330, 330/1, 390, 390/1, 390/1-1, 296/3, 330, 330/1, 390, 390/1, 390/1-1, 295, 295/2, 296, 296/1, 296/2.
pravica do sklica skupščine - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - diskrecijska pravica uprave - preklic skupščine - preklic skupščine, sklicane na zahtevo manjšinskih delničarjev
Sklic skupščine je pravica manjšinskih delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo (vsaj) 20-ino osnovnega kapitala, če navedejo namen in razloge zanj ter upravi posredujejo pisno zahtevo. V taki situaciji uprava mora sklicati skupščino (1. odstavek 296. člena ZGD-1) in ne gre za diskrecijsko pravico uprave, ali bo skupščino sklicala ali ne. Če namreč zahtevi manjšinskih delničarjev ne sledi, imajo slednji sodno varstvo za uveljavitev pravice do sklica skupščine (3. odstavek 296. člena ZGD-1). Čim pa uprava mora sklicati skupščino na zahtevo manjšinskih delničarjev, je logično, da je preklicati po svoji presoji ne more.
ZGD-1 člen 295, 295/1, 296, 296/3, 295, 295/1, 296, 296/3.
sklic skupščine na zahtevo manjšine - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine
Sklic skupščine je mogoče zahtevati samo glede vprašanj, ki so v pristojnosti odločanja skupščine, pri čemer mora biti izkazana korist družbe od sprejetja predlaganih sklepov. Ker predlagatelja v svoji zahtevi nista z ničemer utemeljila koristi družbe od ponovnega potrjevanja že sprejetih sklepov na predhodni skupščini, katerih nista v predlogu niti konkretizirala, to pomeni, da nista ponudila ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi sodišče prve stopnje moralo postopati skladno s 3. odstavkom 296. člena ZGD-1. Predlog predlagateljev je zato vsebinsko nesklepčen.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0007701
ZSDU člen 3, 3. ZPP člen 236, 337, 337/1, 236, 337, 337/1. ZGD-1 člen 257, 257/3, 276, 276/1, 391, 392, 392-1, 276/1, 391, 392, 392-1, 257, 257/3, 276.
sklepčnost nadzornega sveta - imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnik delavcev - dokazni predlog - pritožbene novote
Glede na določbo 3. člena ZSDU uresničujejo delavci svoje pravice v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju družbe preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in svojih predstavnikov v organih družbe. Iz navedene zakonske dikcije izhaja "zgolj" pravica in ne dolžnost delavcev izvoliti svet delavcev in s tem posredno svoje predstavnike v organe družbe. Ker gre za pravico delavcev, ne more namesto delavcev nihče drug (niti sodišče) imenovati delavskih predstavnikov.
Če svet delavcev ne izkoristi svoje pravice in ne imenuje predstavnikov v nadzorni svet, navedeno ne predstavlja razloga za nesklepčnost nadzornega sveta. Tudi statutarna ureditev družbe, ki določa število članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev družbe, ter skupno število članov nadzornega sveta, kot tudi strožji kvorum sklepčnosti ob sodelovanju delavcev pri odločanju nadzornega sveta, se pokaže zgolj kot pravica delavcev, ki v primeru, da delavci ne izvolijo svojih predstavnikov, ne terja spremembe statuta.
Zlasti v družbi z omejeno odgovornostjo, za katero je značilna tesnejša povezanost ustanoviteljev z družbo, lahko na cilje družbe močno vplivajo tudi njihovi povsem osebni interesi in pričakovanja, ki niso nujno ekonomske narave. Ni nezdružljiv z bistvom družbe in tudi ne v nasprotju z deklarirano pridobitno dejavnostjo družbe namen družbe, da družbenikom oziroma njihovim delavcem omogoči letovanje po nižjih cenah od tržnih.
Interesu družbenikov, izraženem s tričetrtinskim kvorumom, da obvarujejo personalni substrat družbe in da pravni promet z deleži omejijo, zakon daje prednost pred pravico posameznega družbenika do razpolaganja z deležem. Zato je tudi poseg v položaj obstoječega manjšinskega družbenika v smeri zmanjševanja njegovih pravic ali drugega poslabšanja njegovega položaja zaradi spremembe družbene pogodbe iz zgoraj navedenih razlogov dopusten.
Najstrožja obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pa pomeni, da mora biti sestavljena s sodelovanjem notarja in ima na ta način značaj javne listine. Pri sestavi tovrstne listine mora notar stranke opozoriti na pomen oziroma tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla v smislu 42. člena ZN. S predpisano najstrožjo obličnostjo je zato zagotovljeno varovanje zaupanja v stanje v sodnem registru in s tem publicitetnega načela. Navedeni razlogi pa jasno izkazujejo, da je predpisana obličnost utemeljena v varstvu javnega interesa. To pa pomeni, da je predpisana obličnost tudi pogoj za samo veljavnost pogodbe.
Če skupščinski sklep navaja kategorije, ki predstavljajo vezani kapital, je ničen zato, ker vezani kapital pomeni varstvo za upnike. Sklep, ki nasprotuje tistim določilom ZGD, ki so namenjena varstvu upnikov, pa je po določilu 3. alineje 359. člena ZGD ničen.
Navedba kategorij, v breme katerih se umikajo lastne delnice, je v skupščinskem sklepu obvezna. Ne glede na to pa skupščinski sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala po določilu 3. odstavka 356. člena ZGD, ki ne vsebuje kategorij, v breme katerih se umikajo lastne delnice, zgolj zato ni ničen. Če te kategorije niso navedene, mora pač uprava tak skupščinski sklep izvršiti tako, da je določilo 3. odstavka 356. člena ZGD spoštovano.
Oškodovanje upnikov ni predpogoj za ugotavljanje ničnosti skupščinskega sklepa. Ničnost sklepa pomeni, da že od sprejetja dalje nima nobenih pravnih učinkov (363. člen ZGD).
odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo po izbrisu družbe
V skladu s 1. odstavkom 2. člena ZFPPod se določbe 3. poglavja tega zakona uporabljajo tudi za družbo z neomejeno odgovornostjo. Iz tega izhaja jasen sklep, da je potrebno tudi v primeru izbrisa družbe z neomejeno odgovornostjo uporabiti določbo 5. odstavka 27. člena ZFPPod, ki govori o smiselni uporabi 2. in 3. odstavka 394. člena ZGD.Pravna narava odgovornosti družbenikov v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo pa je v tem primeru drugačna od odgovornosti po 101. členu ZGD. Družbenik odgovarja za obveznosti družbe po 5. odstavku 27. člena ZFPPod kot za svojo obveznost, ker gre za univerzalnega naslednika izbrisane družbe. Njegova odgovornost pa je časovno omejena v smislu 2. odstavka 394. člena ZGD pod pogojem, da upniki uveljavljajo terjatev do družbenika v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Povsem drugačna pa je pravna narava obveznosti družbenika na podlagi 101. člena ZGD. Gre za subsidiarno odgovornost družbenikov, ki odgovarjajo za tuj dolg, iz česar izhaja drugačna dejanska podlaga, ki bi jo tožeča stranka morala v postopku zatrjevati.
ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
V objavi dnevnega reda skupščine delniške družbe morajo biti predlogi za sprejem sklepov objavljeni v taki vsebini v kakršni bodo predmet glasovanja. Le na tako objavljen dnevni red skupščine se delničarji lahko pripravijo oziroma odzovejo.
Izvolitev organov skupščine je operativnega pomena in ni v zvezi s korporacijskimi upravičenji delničarjev, zato opustitev imen članov skupščinskega organa in notarja v objavi dnevnega reda sama po sebi nima za posledico ničnost sklepa skupščine. Ni utemeljen tožbeni zahtevek na ničnost sklepa skupščine, ki je zaradi vpisa v sodni register pred odločanjem o tožbenem zahtevku, konvalidiral.
Za poslovnik o delu skupščine se smiselno uporablja določba ZGD, ki se uporablja glede sprememb statuta. Tožeča stranka mora navesti konkretna dejstva, ki pomenijo izpolnitev pravnih standardov po določbi 1. odst. 364. čl. ZGD. Na splošno ni verjetno, da bi pravna poslovnika o delu skupščine, kot akt za operativno delo telesa, lahko vsebovala določbe, ki bi bile dejanski stan v tem členu predvidevali pravil standardov, kot elementov izpodbojnosti.
ZGD člen 364/, 365, 365/1, 366, 366/1, 450, 450/1.
izpodbijanje ničnostnih in izpodbojnih sklepov skupščine
Po 18. čl. družbene pogodbe z dne 8.12.1995 namreč skupščina odloča soglasno, med drugim tudi o statusnih spremembah, spremembah firme in dejavnostih družbe ter o postavitvi in odpoklicu direktorja in prokurista. Res je, da v samih določbah družbene pogodbe ni izrecno povedano, da bi bila potrebna kakšna posebna večina za spremembo same družbene pogodbe, iz česar tožena stranka sklepa, da je bil sprejeti sklep veljavno sprejet s 3/4 večino, ki jo zahteva določilo 1. odst. 450. čl. ZGD. Vendar bi taka razlaga pripeljala v konkretnem primeru do tega, da bi na podlagi s 3/4 večino sprejete spremembe družbene pogodbe, tožena stranka v celoti izigrala tiste določbe družbene pogodbe, ki govorijo o soglasnem odločanju o določenih vprašanjih tako tožeče kot tožene stranke kot družbenikov.