brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetniku - sestava poravnalnega predloga državnemu pravobranilstvu
Dejstvo, da je sestava poravnalnega predloga zajeta v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči, jasno izhaja tako iz odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči kot tudi iz „napotnice“, zato je po presoji sodišča tožena stranka kršila določbo 6. odstavka 30 člena ZBPP, ko tožniku ni priznala nagrade in stroškov za sestavo poravnalnega predloga.
upravni postopek - obnova postopka - pravočasnost obnove - načelo zaslišanja - pooblastilo za zastopanje
Iz določbe 265. člena ZUP izhaja, da se zahteva po izkazanosti okoliščin na nivoju verjetnosti nanaša le na tiste okoliščine, na katere se predlog opira, ne pa tudi na tiste, ki se nanašajo na pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka. Pravočasnost vložene vloge je treba izkazati z gotovostjo, kar pomeni, da mora biti organ na podlagi vseh okoliščin primera prepričan, da je bil predlog vložen znotraj subjektivnega roka.
Če sta tožnika šele ob pregledu spisa zvedela, da je bila odločba o spremenjenem gradbenem dovoljenju že izdana, enačenje seznanjenosti s številko zadeve z védenjem, da je bila odločba izdana, ni utemeljeno.
ZUstS člen 21, 23, 23a, 45. ZUreP-1 člen 179, 180. URS člen 14. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razlikovanje glede na stalno oziroma začasno prebivališče zavezanca - kršitev ustavnega načela enakosti - exceptio illegalis - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
V obravnavani zadevi je sporna uporaba 8. člena Odloka, saj tožnik davčnemu organu očita nepravilno uporabo materialnega prava s sklicevanjem na kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Pri tem tožnik ne izpodbija zakonitosti same odmere nadomestila, ampak uporabo vrednotesnja v višini 1800 točk, ki je po njegovem mnenju previsoko v primerjavi z zavezanci, ki imajo v občini stalno prebivališče (za katero je v Odloku določena višina 70 točk). Po mnenju sodišča je davčni organ ravnal prav, ko je svojo odločitev oprl na veljavni Odlok, saj ni imel pooblastila, da odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis), ker ta institut lahko uporabi le sodišče. Sodišču pa navedeno razlikovanje ne daje utemeljene podlage za dvom v ustavnost in zakonitost 8. člena Odloka. Ustavno sodišče namreč ni zavzelo stališča, kot zmotno meni tožnik, da vsako razlikovanje zavezancev glede na stalno ali začasno prebivališče pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pravic pred zakonom, temveč je poudarilo, da je razlikovanje mogoče utemeljiti (le) ob razumnih razlogih.
Sodišče ne more prekiniti postopka in vložiti zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta oziroma predpisa lokalne skupnosti, saj to lahko storijo le subjekti iz 1. odstavka 23.a člena ZUstS. Sodišče lahko v skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZUstS le v primeru, kadar pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Sodišče tudi nima pooblastila, da bi poseglo v sporne določbe Odloka na način, kot to velja za Ustavno sodišče (21. člen v zvezi s 45. členom ZustS) in nima pooblastila razveljaviti oziroma odpraviti neustavna določila podzakonskih aktov oziroma predpisov lokalnih skupnosti.
referendum v samoupravni lokalni skupnosti - nepravilnosti pri delu volilnih delavcev - začasna odredba - pritožbena novota
Navedbe, ki jih stranka ni uveljavljala v ugovoru po 51. v zvezi s 56. členom ZRLI, pa jih uveljavlja v pritožbi, so nedopustna pritožbena novota. Pri postopku glasovanja ni bilo takšnih nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid referenduma.
davek od dobička pravnih oseb - upravni spor - tožbena novota
Iz upravnih spisov izhaja, da tožeča stranka dejanskega stanja, kot ga je v zapisniku o inšpiciranju ugotovil davčni organ prve stopnje, ni prerekala. Ugovarjala tudi ni nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožbene navedbe, s katerimi v upravnem sporu dopolnjuje v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in navaja obstoj pogojev za davčno priznavanje popravka vrednosti oziroma odpisa terjatve, predstavljajo po navedenem nedopustno tožbeno novoto. Opravičljivi razlogi za to, da v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe teh dejstev ni zatrjevala in teh dokazov ni predložila, iz podatkov spisa ne izhajajo, tožeča stranka pa jih v tožbi in na naroku za glavno obravnavo tudi ne navede. Dejstvo, da je skrbni pregled, katerega ugotovitve v tožbi vsebinsko povzema, naročila šele, ko v pritožbenem postopku z ugovori ni uspela, ni opravičljiv razlog. To še toliko bolj ob upoštevanju, da gre za pravno osebo, ki bi ob ustrezni skrbnosti zaposlenih in še zlasti pooblaščenih davčnih strokovnjakov, navedena dejstva in dokaze lahko in morala navajati in predložiti že v davčnem postopku.
ZSRT člen 19, 24, 50. ZLS člen 21, 67. ZUP člen 16.
turistična taksa - odmera turistične takse - izvirna pristojnost - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi
Da gre za izvirno pristojnost lokalne skupnosti na tem področju, izhaja tudi iz določb ZSRT, po katerih je turistična taksa namenjena za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, opredeljenih v 21. členu tega zakona. Gre za občinsko dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave RS občina uvede ob pogojih, ki jih določa ZSRT. Ob upoštevanju navedenega je v obravnavani zadevi odločanje o pritožbi na podlagi 67. člena ZLS v pristojnosti župana.
Ob ugotovitvi, da je toženka izdala izpodbijani sklep na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena ZPOmK, ima sodišče pooblastilo, da glede na določbo 2. odstavka 81. člena ZPOmK-1 postopek sodnega varstva zoper izpodbijani sklep ustavi.
Po presoji sodišča gre pri primerjanih znakih za vizualno, fonetično in vsebinsko različnost znakov, zato ne obstaja verjetnost zmede v javnosti in povezovanja s predhodno znamko.
ZVrt člen 34. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 3.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - znižanje plačil staršev - zasebni vrtec
Skladno z osmim odstavkom 3. člena Pravilnika se pri določitvi plačilnega razreda lahko upoštevajo tudi občinski akti, ki določajo znižanje plačil staršev, tako da se plačilni razred, ki je staršem določen v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena, zniža. Navedena določba je uvrščena v II. poglavje Pravilnika, ki se po določbi 3. odstavka 1. člena Pravilnika smiselno uporablja tudi za starše, ki imajo otroke vključene v zasebni vrtec, ki se financira na podlagi prvega odstavka 34. člena ZVrt.
upravni spor - predmet upravnega spora - akti, izdani v obliki predpisa
Predmet tega upravnega spora ne more biti upravna zadeva Tržnega inšpektorata RS, Enote A. z dne 8.12.1999, v kateri z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno in je tožnica v zvezi z odločanjem v navedeni inšpekcijski zadevi, kot navaja v tožbi, že dne 6.11.2006 sprožila upravni spor.
Upravni spor ni dopusten zoper predpise (pravilnik, uredba), s katerimi se ne urejajo posamična razmerja (4. odstavek 5. člena ZUS-1).
ZON člen 33, 105, 105/1, 105a, 105a/2. ZGO-1 člen 50, 50/5. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (2004) člen 42, 42/5.
Na podlagi mnenja Zavoda RS za varstvo narave, ki je sestavni del postopka sprejemljivosti, bi moral upravni organ sprejeti splošno oceno sprejemljivosti posega v naravo. Po določbi 5. odstavka 42. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti je ta ugodna, če se ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost.
Obvezna razlaga po pravni teoriji učinkuje od uveljavitve določbe in je - ne glede na njen kasnejši sprejem - del predpisa od njegove uveljavitve. Časovna veljavnost razlage se torej ujema s časovno veljavnostjo predpisa, ki ga razlaga.
Obvezne razlage, s katero občinski svet ne pojasnjuje svojega predpisa, ampak ga po vsebini spreminja oziroma dopolnjuje, ni mogoče upoštevati. Kadar je namreč taka razlaga sprejeta po običajnem postopku in ne po postopku, ki ga za spremembo prostorskih aktov predpisuje zakon, je razlaga z njim v neskladju.
Ker je tožnica podala izjavo, ker je ta zapisana v zapisnik, iz katerega izhaja, da je bil prebran in da tožnica nanj ni imela pripomb, brez nadaljnje konkretizacije tistega dela izjave, glede katerega je bila onemogočena, preizkus te kršitve ni mogoč.
Odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve morebitne nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved njenega nadaljevanja.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 59. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 člen 9, 9/6.
neposredna plačila v kmetijstvu
Tožnik je prevzel petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP na površini zemljišč vključenih v ukrep SKOP (2,40 ha). Ker je obveznost, ki jo je prevzel za omenjeno obdobje, kršil (z zmanjšanjem površine zemljišč, vključene v ukrep SKOP), ni mogoče pritrditi tožniku, da bi ga s tem v zvezi moral upravni organ pozvati, da mu predloži obrazec „F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v ukrepe SKOP, drugemu kmetijskemu gospodarstvu“.
zadruga - vrnitev zadružnega premoženja - meddržavna pogodba - ureditev premoženjskih razmerij med Slovenijo in Hrvaško
Podpisana in ratificirana meddržavna pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij v ničemer ne ovira ali onemogoča odločanja o zahtevkih vlagateljev za vračilo premoženja zadružne organizacije v skladu z določbami ZZad. Zato niso utemeljeni tožbeni ugovori, da bi bilo potrebno predmetni postopek zaradi omenjene meddržavne pogodbe prekiniti. Navedeno premoženje, ki se vrača po ZZad je prešlo neodplačno na drugega uporabnika zaradi statusnih sprememb (podlaga je samoupravni sporazum in referendumska odločitev).
ZZZDR-UPB1 člen 200, 200/2, 200/3. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
skrbnik za poseben primer - naloge skrbnika - ugovor - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, pravne oseba ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Iz določb ZZZDR ne izhaja, da bi o ugovorih zoper delo skrbnika in zoper delo centra za socialno delo moralo biti odločeno z upravnim aktom. Glede na določbe ZZZDR odločanje o ugovoru zoper delo skrbnika in o ugovoru zoper delo centra za socialno delo ne predstavlja odločanja o upravni zadevi (2. člen ZUP) ali v drugi javnopravni stvari (4. člen ZUP), zato tudi po presoji sodišča organ ni bil dolžan postopati po ZUP (1. člen ZUP).
ZV-1 člen 12, 12/2, 15, 15/1, 15/5, 37, 38, 38/1, 38/3, 175/1. ZIN člen 29, 29/1, 29/4. ZUS-1 člen 20, 20/3.
ukrep inšpektorja za okolje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - nova dejstva in dokazi
Dejstvo, da meja vodnega zemljišča C. potoka ni vpisana v zemljiški kataster in da status tega zemljišča kot naravnega vodnega javnega dobra ni vpisan v zemljiško knjigo, ni ovira za izrek inšpekcijskega ukrepa z namenom, da se vsakomur zagotovi prost prehod ob vodnem dobru.
Predhodno mnenje sveta zavoda in strokovnega sveta je po določbah ZUJIK in sklepa o ustanovitvi zadevnega zavoda procesni pogoj za izdajo odločbe o imenovanju. Neizpolnitev procesnega pogoja je zakon saniral s fikcijo pozitivnega mnenja. Predhodno mnenje je torej obvezno, ne pa zavezujoče; če pa je tako, se vprašanje zakonitosti predhodnih mnenj izkaže kot nebistveno za odločitev.
Sestava starega sveta zavoda je po uveljavitvi ZUIJK-B v predhodnem obdobju skladna z zakonom, saj je bila z njegovo uveljavitvijo izpostavljena pravna podlaga za delovanje svetov javnih zavodov s področja kulture v stari sestavi.
Navedena opredelitev rekonstrukcije kaže, da to obliko gradnje predstavlja skupek gradbenih in drugih del, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, zmogljivost ter se z njimi izvedejo druge izboljšave objekta. Sem torej niso zajeta le dela, ki pomenijo poseg v konstrukcijo objekta.