ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 146, 146/1, 152, 153. ZUP člen 144, 144/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - inšpekcijski postopek - skrajšani ugotovitveni postopek
Po določbi 7.2. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1 gre pri rekonstrukciji objekta za celoto gradbenih in drugih del, ki ne pomenijo zgolj posega v konstrukcijo objekta, skupni namen vseh del pa je dokončanje objekta v smislu njegove rekonstrukcije.
Ne določba 1. odstavka 146. člena ZGO-1 niti določba 1. odstavka 144. člena ZUP ne predvidevata avtomatičnega izvajanja skrajšanega ugotovitvenega postopka v primeru inšpekcijskih postopkov, ampak to opredeljujeta zgolj kot možnost (lahko).
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152. ZIN člen 20, 20/3, 29, 29/3, 29/4. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 11, 19, 20.
V situaciji, ko sta šotora postavljena na mesto, kjer sta pred tem stala gospodarska objekta, drugih objektov pa na zemljiščih ni, po mnenju sodišča ni mogoče govoriti o gradbeni parceli (7. točka 20. člena Pravilnika), ki pripada na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajeni stavbi, saj teh stavb ni (več).
Presoja, ali gre v posamičnem primeru za enostavni objekt, ki ga je mogoče zgraditi brez gradbenega dovoljenja, je v pristojnosti gradbenega inšpektorja. Zato ga morebitne listine, v katerih je izraženo stališče, da za njegovo postavitev ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ne zavezujejo.
patent - vrnitev v prejšnje stanje - veljavnost patenta - zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe o veljavnosti patenta
Vlogi za izdajo ugotovitvene odločbe o veljavnosti patenta je bila nesporno priložena le kopija evropskega patenta v angleškem jeziku, torej ne more biti dvoma o tem, da tožeča stranka uradu skupaj z zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje ni predložila slovenskega prevoda podeljenega evropskega patenta. Ker s tem ni opravila zamujenega dejanja, je tudi po presoji sodišča urad pravilno štel njeno vlogo za umaknjeno (2. odstavek 28. člena ZIL-1).
ZUP člen 260, 260/1-6, 260/1-9. ZENDMPE člen 104. ZZKat člen 26.
obnova postopka - zemljiški kataster - sprememba vrste rabe
Tožnica kot lastnica sosednje parcele, glede katere je potekal postopek spremembe vrste rabe, ni oseba, kateri bi morala biti dana možnost udeležbe v postopku ugotavljanja spremembe vrste rabe. Upravni organ je zato tožničin predlog za obnovo postopka pravilno zavrgel.
vojni veteran - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - območje oboroženih spopadov
Na območju, kjer je sodeloval tožnik, oboroženih spopadov ni bilo, zato je tožnikova zahteva za priznanje statusa vojnega veterana in vpis v evidenco vojnih veteranov pravilno zavrnjena. Zakonodajalec v točki d) sedme alinee 2. člena ZVV sicer ni postavil pogoja udeležbe v navzkrižnem ognju, vendar pa je bila kot pogoj po tej točki vendarle pripisana udeležba, ki se je nanašala na postavljanje in varovanje barikad na območju in v času oboroženih spopadov. Gre torej za udeležbo pri postavljanju ali varovanju barikade, ki je bila tako krajevno kot časovno vsaj v neposredni bližini oboroženih spopadov.
gozd - spravilo gozdnih sortimentov - pravica do začasnega spravila gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču
Ker bi bilo spravilo po poti, kot jo predlaga tožnik, zaradi stanja na terenu (izjemne strmine) teoretično neizvedljivo, je tudi po presoji sodišča organ pravilno odločil o dodelitvi spravila lesa po že dostopnih gozdnih prometnicah.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - povezane osebe - odhodki financiranja - obresti od prejetih posojil
Sodišče se strinja s toženo stranko, da se obresti na posojila, ki jih je tožeča stranka prejela od povezane osebe, davčno obravnavajo skladno z določbo 19. člena ZDDPO, ki je razmerju do 18. člena ZDDPO specialne narave. Ta določba obravnava prav vprašanje davčnega priznavanja odhodkov financiranja iz naslova posojil, prejetih od povezanih oseb. Pri tem zakon obresti od posojil, najetih v tujini, ne izključuje. Dejstvo, da zakonodajalec davčnega priznavanja obresti od posojil v tuji valuti, ne ureja drugače od tistih, najetih v domači valuti, po presoji sodišča tudi ni razlog za njihovo presojo z analogno uporabo določbe 18. člena ZDDPO. Višina davčno priznane obrestne mere iz 19. člena ZDDPO, ki predstavlja nominalno (skupno) obrestno mero in poleg realnih obresti vsebuje tudi prevrednotenje glavnice, lahko sicer kaže na neustreznost zakonske ureditve, vendar pa navedeno, po presoji sodišča, tudi ni zadostna podlaga za razlago, ki obresti po tem členu izenači z odhodki financiranja.
ureditev meje - zahteva za ureditev meje - preizkus zahteve
Če v predhodnem preizkusu niso izpolnjene vse procesne in materialne predpostavke za nadaljnje obravnavanje zahteve za ureditev meje, ki izhajajo iz določbe 25. člena ZENDMPE, v ponovljenem postopku iz zahteve oziroma predloženega elaborata neizpolnjene predpostavke ni možno sanirati, saj morajo biti te predpostavke izpolnjene že ob sami vložitvi zahteve pri prvostopnem organu.
Ker tožnica kot lastnica sosednje parcele, glede katere je potekal postopek spremembe vrste rabe, ni bila stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, tožnica ni upravičena vlagateljica predloga za izrek ničnosti izpodbijane odločbe po 1. odstavku 280. člena ZUP. Ker je predlog za izrek ničnosti vložila oseba, ki te pravice ni imela, je upravni organ tožničin predlog pravilno zavrgel.
patent - zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe o veljavnosti patenta
Tožeča stranka je sama odgovorna, da v roku iz 1. odstavka 91. člena ZIL-1 predloži pisno dokazilo iz 1. odstavka 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da organ z nepotrebnim pozivanjem ni mogel tožeči stranki podaljšati roka za predložitev v zakonu predpisanega dokazila, saj je po izrecni določbi 2. odstavka 66. člena ZIL-1 rok iz 1. odstavka 91. člena ZIL-1 nepodaljšljiv.
URS člen 3, 15, 18, 22, 23, 25, 156. ZMZ člen 26, 28, 30, 56, 57, 74. MKVČP člen 3, 13. ZUS-1 člen 7, 32, 40. ZUP člen 214. ZUstS člen 23, 23.a. Direktiva 2003/9/ES člen 2, 2/c, 2/b. Direktiva 2005/85/ES člen 32, 32/1, 32/6, 32/4, 34/2-c, 34/2-b. PES člen 10, 68, 68/1.
azil - suspenzivnost tožbe v azilnih zadevah - novi dokazi - formalno dokazno pravilo - strogi test presoje - ponovna prošnja za azil - roki za predložitev dokazov
Strogi test presoje v danih okoliščinah bi zahteval, da bi tožena stranka, potem ko je tožnik na zaslišanju navedel, da bo dokument novinarjev lahko „kmalu“ posredoval, tožnika morala vprašati, koliko časa potrebuje za predložitev dokumentov in če je ta čas razumno kratek, bi tožena stranka tožniku morala dati možnost, da pred izdajo sklepa te dokumente predloži.
Glede na mednarodno pravo beguncev in 3. odstavek 15. člena ter 23. člena Ustave v zvezi z 18. členom Ustave je treba pod pojem novih dokazov iz 56. in 57. člena ZMZ šteti tudi ustne izjave na zapisnik s pomembnimi novimi elementi.
Ker sodišče presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga, določila ZMZ, ki jih je sodišče glede na vsebino tožbenega predloga uporabilo v tem upravnem sporu, pa v tožnikovem primeru niso protiustavna v smislu 156. člena Ustave, saj je sodišče izdalo začasno odredbo, sodišče ni ugotovilo potrebne podlage iz 156. člena Ustave oziroma 1. odstavka 23. člena ZUstS za vložitev zahteve za presojo ustavnosti. Ali bi lahko oziroma ali bo določba 4. odstavka 74. člena ZMZ v zvezi z določilom 3. odstavka 57. člena ZMZ v drugih primerih povzročila protiustaven poseg v pravico tujcev, ki vlagajo zahtevke za ponovno uvedbo postopka, pa ni predmet, ki bi ga sodišče v skladu z načelom delitve in uravnoteženosti med tremi vejami oblasti lahko reševalo s prekinitvijo postopka po 156. členu Ustave v tej zadevi, v kateri je sodišče določila ZMZ v zvezi s tožnikovimi pravicami uporabilo na način, ki ni v nasprotju z Ustavo.
ZGO-1B člen 114. ZGO-1 člen 2, 2/1, 4, 4/3, 5, 5/1, 146, 146/1, 150-3. ZUP člen 144, 144/1, 146, 146/3.
inšpekcijski postopek - skrajšani ugotovitveni postopek - uporabno dovoljenje - upravni postopek
Niti ZGO-1 niti ZUP ne predvidevata avtomatičnega izvajanja skrajšanega ugotovitvenega postopka v primeru inšpekcijskih postopkov, ampak je odločitev o tem prepuščena upravnemu organu na podlagi predhodne ugotovitve, ali gre za ravnanja, ki jih ni mogoče odlašati (seveda ob nadaljnjem pogoju iz 4. točke 1. odstavka 144. člena ZUP). O dolžnosti pridobiti uporabniško dovoljenje je mogoče govoriti le v primerih, ko gre za posege, za katere je bilo pred tem izdano gradbeno dovoljenje. Če to ni bilo izdano, pa bi moralo biti, je na mestu izrekanje ukrepov zaradi ene od oblik nedovoljene gradnje.
Za pravilnost podatkov v ponudbi (to izhaja že iz določb 2. odstavka 20. člena ZKZ, ki zahteva obvezno vsebino in obliko ponudbe), tako da ti ustrezajo resničnim dejstvom, je dolžan upravni organ skrbeti po uradni dolžnosti, zaradi varovanja pravic strank in varstva javne koristi (7. člen ZUP), tako v postopku s ponudbo kot v postopku za odobritev pravnega posla.
Pravice graditi ni mogoče enačiti le z obstojem lastninske (ali druge stvarne oz. obligacijske) pravice na nepremičnini, ampak je treba pri tem upoštevati tudi vse omejitve pri njenem izvrševanju.
Izkazana pravica graditi je materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, zato investitor s sklicevanjem na postopek, s katerim bo investitor šele upravičil oz. dokazal njen obstoj, ne more vplivati na ugotovitev o njeni (ne)izkazanosti.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1-1, 218b/1-4. ZPNačrt člen 72, 72/1. ZUreP-1 člen 135, 135/2. SZ člen 210. ZUS-1 člen 20, 20/3, 42, 42/1.
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - možnost priključitve na komunalno infrastrukturo - komunalna opremljenost zemljišč - služnostna pot - vsebina služnostne pravice - nova dejstva in dokazi
Ker so se zemljišča tožnikov doslej uporabljala za kmetijsko dejavnost, na njih pa se predvideva izgradnja obrtno industrijske cone, bi moral upravni organ ugotoviti, ali zatrjevana služnost zadošča za dostop do javne ceste.
Stvarna služnost potrebuje natančen opis vsebine, ki pa v upravnem postopku ni bila ugotovljena, saj pritožbeni organ, ki se opira na navedbe tožnikov, govori le o služnostni poti, ne pa tudi o obsegu oz. vsebini te poti.
upravni spor - pravni interes za tožbo - plačilo sodne takse
Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zoper odločbo, s katero ji je bilo naloženo plačilo sodne in kazenske takse, sicer izkazovala pravni interes za upravni spor. S tem, ko je drugostopni organ (prav v zvezi s tem upravnim sporom) odpravil svojo odločbo, pritožbi tožeče stranke ugodil in odpravil tudi izpodbijano prvostopno odločbo, pa je po presoji sodišča njen pravni interes za nadaljevanje tega spora prenehal.
dohodnina - razmejevanje dohodkov - razmejevanje drugih prejemkov
Ker je bilo delo po pogodbah začeto in končano ter tudi v celoti plačano v letu 2002, ni podlage za razmejevanje dohodkov, ki jih je tožeča stranka prejela na njihovi podlagi.
davek od dobička pravnih oseb - opredmeteno osnovno sredstvo - elektrarne - pripravljalni objekti - formalna pravilnost knjigovodstva - materialna pravilnost knjigovodstva - usposobitev osnovnega sredstva - amortizacija- odpis neodpisane vrednosti
Tožeča stranka bi morala v letu 1999 stroške v zvezi s pripravo gradbišč hidroelektrarn vključiti v nabavno vrednost teh sredstev. Za njihovo samostojno pripoznavo ni podlage. Gre namreč za stroške, ki so potrebni za usposobitev osnovnega sredstva za nameravano uporabo po standardu SRS 1.3. iz leta 1993 (enako MRS 16.16 – točka b). Ob tem sodišče načeloma pritrjuje tožeči stranki, ki pod vprašaj postavi pomen (nepravilnega) samostojnega knjiženja osnovnih sredstev z vidika davčnega obračuna. S formalnega vidika knjigovodstvo tožeče stranke v takem primeru ne more biti pravilno. Vendar je z davčnega vidika pomembna materialna (vsebinska) pravilnost knjigovodstva. Če je tožeča stranka omenjena sredstva amortizirala po isti stopnji kot osnovna sredstva, med katera bi morala biti ta sredstva vključena, kljub računovodski nepravilnosti in določbi 15. člena ZDDPO na davčno obveznost to ne bi smelo vplivati. Ni pa mogoče priznati amortizacije pred usposobitvijo osnovnih sredstev, med katera bi morala biti ta sredstva vključena. Prav tako pa ni mogoče priznati enkratnega popolnega odpisa preostale neodpisane vrednosti tako ločeno izkazanih osnovnih sredstev v letu 2002. Popoln odpis bi bil dopusten samo v primeru popolne devastacije samih hidroelektrarn, ki bi imela za posledico njihov odpis v celoti. Prevrednotenje bi bilo namreč sprejemljivo samo v primeru, če bi bile tudi zgradbe hidroelektrarn prevrednotene v enakem odstotku. V tem primeru ločeno izkazovanje in odpis osnovnih sredstev na davčni obračun ne bi imelo vpliva. Sama fizična odstranitev „pripravljalnih objektov“ njihovega ločenega odpisa ne opravičuje, saj bi, kot rečeno, morali biti knjiženi kot del osnovnih sredstev, katerih usposobitvi so bili namenjeni. Če je bila torej v letu 2002 odpisana celotna neodpisana vrednost teh (samostojnih) sredstev, kot navaja davčni organ, je bilo računovodstvo tožeče stranke tudi z materialnega vidika nepravilno.
Po 6. odstavku 53. člena ZEKom Agencija (lahko) spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc na predlog njenega imetnika v okviru območja pokrivanja iz te odločbe, in to tako, da se s tem ne posega v pravice, ki jih imajo drugi imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, ter pod pogoji tega zakona. V konkretnem primeru je bila stranka v postopku le imetnik odločbe, ki je predlagal spremembo odločbe. Zgolj dejstvo, da so določene frekvence omejene in ne bi bile dostopne vsem interesentom, Agencije še ne obvezuje, da izvede javni razpis. V konkretnem primeru tožena stranka ni ocenila, da bi bil potreben javni poziv po 38. členu ZEKom in ne javni razpis po 40. členu ZEKom, zaradi česar ju ni izvedla. Z ugotovitvijo tožene stranke, da v predmetnem postopku (izdaja odločbe o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc) ni bilo potrebno izvesti javnega razpisa, se strinja tudi sodišče. Glede na tak zaključek, tožena stranka v navedeni postopek ni bila dolžna pritegniti tožeče stranke. Zato je postopala pravilno, ko je zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo navedenega postopka.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 22.
odvetniška tarifa - brezplačna pravna pomoč - višina nagrade odvetniku
Ob upoštevanju 29. člena ZNP, po katerem sodišče v nepravdnem postopku tudi meritorne odločbe izdaja v obliki sklepov, je za pravilno uporabo tarifne številke 22 treba ugotoviti, ali se tožniku nagrada odmerja za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo v zadevi odločeno meritorno, ali za pritožbo zoper sklep, ki je procesne narave.