ZUP člen 6, 6/1, 66, 66/3, 140, 140/2, 222, 222/1. ZPNačrt člen 79, 79/11, 103, 103/1, 103/2, 104, 104/1, 108, 108/2. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZUstS člen 23, 23. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 9, 9/3.
komunalni prispevek - popolna vloga - potek instrukcijskega roka - sprememba materialnega predpisa - tožbena novota - podzakonski akt - zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - predložitev dokaza
Odlok o komunalnem prispevku ni določal, kaj mora vsebovati vloga za odmero komunalnega prispevka, zato PGD ni sestavni del popolne vloge. Zato je napačno stališče tožene stranke, da je tožnikova vloga za odmero komunalnega prispevka postala popolna šele s predložitvijo zahtevane dokumentacije, ampak se šteje, da je bila popolna že ob sami vložitvi.
Navedeni potek upravnega postopka kaže, da je bil instrukcijski rok za izdajo in vročitev odločbe prekoračen zaradi razlogov na tožnikovi strani, zaradi česar je upravni organ v zadevi odločil pravočasno – takrat ko so se za odmero komunalnega prispevka stekli vsi pogoji in je tožnik predložil zahtevana dokazila.
davek od dohodkov iz dejavnosti - gostinstvo - ocena davčne osnove - nesorazmerni prihodki - kalkulacijska metoda - dokazni standard - investicijska rezerva - investicijska olajšava - rok za uveljavljanje
Ugotavljanje davčne osnove z oceno pomeni ugotavljanje vseh za obdavčitev pomembnih dejstev s stopnjo verjetnosti. Zavezanec nima pravice zahtevati določene metode cenitve. Pri kalkulacijski metodi ocene davčni organ uporablja razpoložljive knjigovodske podatke in iz njih preko dodatnih izračunov sklepa na vsebino in obseg poslovnih dogodkov. Če so tožnikovi podatki zaradi nepravilnosti v knjigovodstvu manj zanesljivi, to seveda vpliva na stopnjo verjetnosti v davčnem postopku ugotovljenih dejstev. Ker pa je bistvo ocene prav v ugotavljanju dejstev z nižjo stopnjo verjetnosti, to, v odsotnosti dokazov o dejansko nižji osnovi, na sprejemljivost davčne ocene ne vpliva.
Rok za uveljavljanje olajšav iz 153. člena ZDavP je prekluziven. Potekel je s potekom roka za oddajo davčne napovedi za davek od dohodkov iz dejavnosti. Da je olajšave po 47. in 48. členu ZDoh treba uveljavljati do roka za oddajo napovedi, je tudi stališče ustaljene sodne prakse.
Izpodbijani sklep o zavrženju tožničine zahteve je pravilen, saj tožnica ni predložila zahtevanih zdravniških potrdil. Ker gre za listine, ki so po 1. odstavku 30. člena ZOZKD obvezna sestavina zahteve za uveljavljanje odškodnine, ne drži tožbena trditev, da je zahteva za predložitev zdravniških potrdil nezakonita. Na to ne more vplivati niti dejstvo, ki ga je tožnica navajala v upravnem postopku, in sicer, da zaradi duševnih bolečin ni uporabila medicinske pomoči. V 30-dnevnem roku za odpravo pomanjkljivosti je namreč tožnica imela možnost pridobiti zahtevane listine in s tem zadostiti zahtevi po formalno popolni vlogi.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede višine katastrskega dohodka pa podatki iz zemljiškega katastra.
Edina kriterija za določitev zaščitene kmetije sta lastništvo in primerljiva površina, ne pa tudi druge okoliščine.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1. ZIL-1 člen 108, 108/4.
upravni spor - stranka v postopku - dopustnost upravnega spora
Oseba, ki ni bila stranka v postopku izdaje upravnega akta in ki ji ni bila priznana (ali izkazano neutemeljeno zavrnjena) lastnost stranke ali stranskega udeleženca, nima možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu.
telekomunikacije - spor med operaterji - medomrežno povezovanje - zaključevanje klicev v omrežje drugega operaterja - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju - določitev cene - razumna cena - asimetrija cen
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, ali je cena, ki jo je predlagal operater B. za zaključevanje klicev iz tožnikovega omrežja v njegovo, razumna. Skladno z 2. odstavkom 23. člena ZEKom in odločbo Agencije, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik operater s pomembno tržno močjo na trgu 16 - „Zaključevanje govornih klicev v posamičnem javnem mobilnem omrežju“ (medoperaterski trg), je namreč tožnik dolžan ugoditi vsaki razumni vlogi operaterja za medomrežno povezovanje, in sicer v 30 dneh.
patent - vzdrževanje pravice do patenta - smrt imetnika patenta - trajanje pooblastila po smrti imetnika patenta
Zakon Uradu ne nalaga dolžnosti, da mora po uradni dolžnosti poizvedovati o dejanskem stanju imetnikov registriranih pravic, zato v primeru smrti imetnika pravice ni dolžan po uradni dolžnosti iskati njegovega naslednika. Za pravice, ki izhajajo iz patenta, kot tudi za vzdrževanje teh pravic, mora od trenutka imetnikove smrti poskrbeti njegov pravni naslednik (oziroma njegov zastopnik).
upravni spor - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - razpad računalniškega sistema
Tudi če bi bila v obravnavanem primeru podana vzročna zveza med izpadom električne energije in nepravilnim delovanjem programa, ki po zatrjevanju v tožbi odvetniku omogoča pravočasno opozarjanje na iztek rokov, to po presoji sodišča ne bi predstavljalo opravičljivega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik mora svojo poklicno dejavnost opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, tehnične težave z računalniškim sistemom in njegov morebiten razpad pa niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, ki se mu ne bi bilo moč izogniti. Tako se odvetnik ne more zanašati zgolj na računalniško vodenje evidenc izrekov rokov za določena procesna opravila, saj mora upoštevati, da lahko računalniški sistem razpade iz številnih različnih vzrokov, ne zgolj zaradi izpada elektrike. Zato sistem vodenja evidenc v odvetniški pisarni, v katerem ni vgrajenih dovolj varnostnih mehanizmov, ki bi v vsakem trenutku zagotavljali (pravočasno) varstvo pravic strank, ne predstavlja skrbnosti, ki bi jo moral odvetnik zagotavljati v odnosu do svojih strank.
ZUP člen 43, 43/1, 134, 134/2. ZGO-1 člen 62, 62/2-1.
gradbeno dovoljenje - umik zahtevka - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - privolitev stranskega udeleženca v umik zahtevka
Tožnik je v postopku, v katerem je investitorka deloma umaknila svoj zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, sodeloval kot stranski udeleženec v skladu z določbo 1. točke 2. odstavka 62. člena ZGO-1, zato ne more biti uporabljena določba 2. odstavka 134. člena ZUP, ki določa pogoje za umik zahteve v primerih, kadar stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V tej situaciji je zato upravni organ ravnal prav, ko od tožnika ni zahteval privolitve za umik in ga o njem ni posebej obveščal.
ZSS člen 18, 21, 21.a. ZUS-1 člen 2. URS člen 15, 49, 130, 157.
sodniško mesto - izbira kandidata - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pravna narava akta o neizbiri kandidata za razpisano sodniško mesto se po uvedbi ZUS-1 ni spremenila. Tudi po uveljavitvi ZUS-1 to ni upravni akt. To pa je bistveno v obravnavanem sporu, kajti po novem ZUS-1 je upravni spor zoper akt, ki ni upravni akt v smislu prvega stavka 1. odstavka in 2. odstavka 2. člena ZUS-1, možno sprožiti samo, če zakon to določa. ZSS pa ne določa, da bi neizbrani kandidat imel možnost sprožiti upravni spor zoper (poseben) akt o neizbiri. Sodno varstvo v upravnem sporu je namreč izrecno predvideno (v drugem stavku 21.a. člena ZSS) samo zoper odločbo o imenovanju iz 21. člena ZSS, kar je relevantno za konkretni primer (in zoper predlog za izvolitev iz 19. člena ZSS). Posebnega akta o neizbiri kandidata, v okoliščinah, ko Sodni svet v predmetnem postopku izbere določenega kandidata, tudi zdaj veljavni ZSS ne pozna.
Zaradi uveljavitve 21.a. člena ZSS v zvezi z ZUS-1 (drugi stavek 1. odstavka 2. člena) pa ni več mogoče uporabiti stališča iz pretekle upravno-sodne prakse, da je odločitev Sodnega sveta, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor oziroma kateremu bo izdal odločbo o imenovanju, stvar proste presoje.
medomrežno povezovanje - operaterski dostop - spor med operaterji - obseg odločanja Agencije - določitev ukrepa - mobilno omrežje - posredovanje klica - cena posredovanja klica
Po določbi 5. odstavka 9. člena ZEKom Agencija z odločbo uredi le tista vprašanja medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, glede katerih ni mogoče doseči soglasja med strankami in ki niso v nasprotju s tem zakonom. Podlaga za odločitev je, kot izhaja iz prvega stavka 5. odstavka 9. člena ZEKom, zahteva ene izmed strank. Zahteva, kot jo postavi stranka, omejuje obseg odločanja tožene stranke v upravnem postopku.
ureditev meje - izravnava meje - soglasje lastnikov
Drugače kot za ureditev meje, ko po določbah 29. člena ZENDMPE zadošča tudi fiktivno soglasje, je v upravnem postopku potrebno za izravnavo meje, ki odstopa od katastrske meje, izrecno soglasje lastnikov o poteku meje (56. člen ZENDMPE). Ta zakonska zahteva brez vsakega dvoma velja glede lastnikov tistih parcel, ki so z izravnavo meje prizadete tako, da se njihova površina zaradi izravnave bodisi poveča bodisi zmanjša.
ZTro člen 21 - 28. Pravilnik o izvajanju ZTro člen 20. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
trošarina - izdaja trošarinskega dovoljenja - prizadeta stranka - upravni spor - pravni interes
Predmet izpodbijane odločbe je izdaja trošarinskega dovoljenja po zahtevi Zavoda RS za blagovne rezerve, tožnik pa z ničemer ne izkazuje, da je odločitev sodišča potrebna, ker drugače njegove pravice oz. njegov pravni interes ne bo zavarovan. Po mnenju sodišča si namreč tožnik v tem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ne glede na to, da izkazuje dejanski interes, ki pa v tem postopku ni pravno relevanten.
ZV-1 člen 24, 24/4, 55, 55/2, 124, 124/1, 124/2, 124/5. ZV-1-A člen 50. ZUP člen 237, 237/2-7. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 8, 9.
vodno povračilo - zakonitost uredbe o vodnih povračilih - merila za določitev višine vodnega povračila
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v 1. in 5. odstavku 124. člena ZV-1.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti glede tega, kako so bile v obravnavanem primeru upoštevane značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica tožnice in v kakšnem razmerju glede na obseg njene vodne pravice, zato sodišče ne more preizkusiti, katero od meril iz 5. člena Uredbe je bilo uporabljeno v obravnavani zadevi in s tem v zvezi upoštevane značilnosti območja izvajanja vodne pravice.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 člen 3, 35, 36, 41.
neposredna plačila v kmetijstvu - dobra kmetijska praksa - potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine
Upravičenci morajo pri investiranju v prilagoditev EU standardom v vseh drugih elementih izvajati dobro kmetijsko prakso, ki vključuje tudi izvajanje načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin, za slednje pa je treba med drugim tudi pridobiti potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine.
vrnitev zadružnega premoženja - zadružno podjetje - obseg vračila - dokazna pravila
Sodišče se strinja s toženko, da v premoženju zadružnih organizacij, organizacij kooperantov ali zadružnih zvez, ki se po prvem odstavku 65. člena ZZad vrača, niso zajeta zadružna podjetja. Kolikor se tožnica v svojem nasprotnem stališču sklicuje na ZDen, na uporabo katerega odkazuje 68. člen ZZad, sodišče pojasnjuje, da 8. člen ZDen sicer res določa, kaj se v smislu določb ZDen šteje za premoženje, ki se vrača. To so tudi kapitalski deleži družb trgovinskega prava; upravičencem po ZDen – družbenikom pa se vrača sorazmerni del premoženja družbe (ne pa vloženi kapital), ki se ugotovi glede na čas podržavljenja, definiran z listinami. Toda način podružbljenja zadružnih podjetij, kjer je vprašanje, kdaj in na kakšni pravni podlagi je podjetje prenehalo biti zadružno podjetje, kompleksnejše kot pri podržavljenju zasebnih podjetij, takšne določitve premoženja, ki naj bi se vrnilo, ne omogoča. Določba 1. odstavka 65. člena ZZad je zato tudi glede predmeta vračanja specialna norma, s katero je vračanje zadružnega premoženja urejeno na poseben način. Razlagati jo je treba v skladu z namenom ZZad o ponovni vzpostavitvi zadružništva, katerega temeljna značilnost je združevanje v zadružne oblike organiziranja zaradi pospeševanja gospodarskih koristi zadružnikov, ne pa prvenstveno zaradi pridobivanja dobička.
V zvezi z vprašanjem višine vloženih sredstev GZZ (kot zadružnega premoženja v smislu 1. odstavka 65. člena ZZad) sodišče pripominja, da se ne strinja z izhodiščem, da je obseg vloženih sredstev mogoče šteti za dokazan že na podlagi aktov GZZ o ustanovitvi navedenih podjetij. Ti akti namreč, kolikor gre za razpolaganje z zadružnim premoženjem, ne morejo šteti za upravne akte in zato iz njih ne izhaja pravna domneva resničnosti dejstev, ki se v njih navajajo. Obseg vloženih sredstev, ki jih je mogoče šteti za zadružno premoženje v smislu 1. odstavka 65. člena ZZad, je torej treba (dokazovati in) ugotavljati po splošnih pravilih postopka.
upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - zavrženje tožbe - upravni akt - sklep sodišča v izvršilnem postopku
Sklep, izdan s strani sodišča v izvršilnem postopku, ni upravni akt, saj ga je izdalo sodišče kot organ sodne veje oblasti v skladu z izvrševanjem svojih ustavnih pristojnosti. Poleg tega je mogoče v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZUS-1 vložiti tožbo v upravnem sporu zaradi zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v A. pa ima tožeča stranka sodno varstvo v okviru izvršilnega postopka.