ZUS-1 člen 63, 63/1, 63/2. Odvetniška tarifa člen 13, 13/3.
vrednost spornega predmeta - stroški postopka - neocenljiva zadeva - stroški za odgovor na pritožbo
Po ustaljeni sodni praksi v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica oziroma obveznost stranke vrednostno izražena.
Odvetniška tarifa ne predvideva posebnega obračunavanja odgovorov na pravna sredstva, saj v primerih, kjer je bilo potrebno za določeno vrsto vloge določiti poseben način obračunavanja, take vloge obravnava kot posebne postavke.
URS člen 14, 22, 23, 25, 49. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 2, 64, 64/3. ZSS člen 23, 24, 29. ZDT člen 23, 23/1, 23/3, 56, 56/1, 66.a, 66.a/2, 66.a/4. ZS člen 28. Državnotožilski red člen 68, 69, 69/1, 69/2.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - kriteriji za oceno kakovosti dela tožilca - test očitne (ne)razumnosti - polje proste presoje
Zaradi določila 1. odstavka 23. člena ZDT in zato, ker se v postopku za ocenjevanje dela državnih tožilcev, za napredovanje državnih tožilcev, za določitev kriterijev za napredovanje, smiselno uporabljajo določbe Zakona o sodniški službi, kolikor ZDT ne določa drugače - po ZSS pa je pravica do napredovanja zakonska pravica sodnika, če sodnik za to izpolnjuje določene zakonske pogoje- tudi za državnega tožilca velja, da ima pravico do napredovanja, če izpolnjuje zakonske pogoje.
Niti dokončen zapisnik, izdan na podlagi 69. člena Državnotožilskega reda, niti ocena tožilske službe, izdana s strani vodje državnega tožilstva, nista upravna akta oziroma posamična akta, izdana v upravni zadevi, za katero bi se smiselno moral uporabljati ZUP (4. odstavek 66.a člena ZDT), kajti s tema dvema aktoma še ni odločeno o pravici tožilca do napredovanja v plačilni razred. Vezanost na smiselno uporabo ZUP velja šele za izpodbijani prvostopenjski sklep tožene stranke. Ne drži namreč stališče tožene stranke, da je Državnotožilski svet „
vezan na strokovne nadzorstvene ugotovitve in jih ni upravičen vsebinsko preizkušati“
in da posledično v postopku po zavrnitvi ugovora tožilke s strani pregledovalca „
ni več mogoče uspešno uveljavljati ponovljenih ugovorov zoper zapisnik“.
Vprašanje kriterijev za oceno kakovosti dela tožilca ne spada v prosto polje presoje. Po določilu 3. odstavka 23. člena ZDT se za določitev kriterijev za napredovanje smiselno uporabljajo določbe ZSS. Ti kriteriji pa so navedeni in deloma opredeljeni v 28. in 29. členu ZSS in med njimi sploh ni pojma „kvaliteta dela“, ki so ga v predmetnem postopku uporabili pregledovalec, vodja državnega tožilstva in tožena stranka v izpodbijanem sklepu. Upravno sodišče je glede uporabe kriterijev iz 29. člena ZSS že zavzelo stališče, da je polje proste presoje pri uporabi teh kriterijev oziroma meril omejeno po eni strani z besedilom posameznih točk iz 29. člena ZSS, po drugi strani pa je omejeno z testom očitne (ne)razumnosti, pri čemer je to polje proste presoje bolj zaprto, čim bolj je posamezni kriterij možno meriti z objektivnimi pokazatelji, ki so statistično merljivi oziroma uresničljivi
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - čas pridobitve kapitala - sklep o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - trajanje zapuščinskega postopka - stroški investicij
kot čas pridobitve kapitala se upošteva datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju. S sklicevanjem na ZD in na civilnopravne predpise tožnica ne more uspeti. Pri urejanju obdavčitve je namreč zakonodajalec avtonomen in lahko, kar je v teoriji davčnega prava nesporno, tudi odstopa od ureditve, kot je sicer določena na drugih pravnih področjih. Zato se lahko po določbi 101. člena ZDoh-2 kot čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital, čeprav ureditev po davčnem predpisu odstopa od tiste, ki je za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla določena v civilnopravnih predpisih. To pa pomeni, da v posameznih davčnih predpisih vsebovanih pojmov ni mogoče kar enačiti z inštituti drugih pravnih področij, ampak je treba pri razlagi posameznih določb davčnih predpisov izhajati iz načel in predpisov davčnega prava, upoštevaje tudi konsistentnost davčnega sistema.
Skladno z 98. členom ZDoh-2 se v primeru pridobitve kapitala na podlagi dedovanja, če davek na dediščine ni bil odmerjen, lahko s cenitvijo ugotavlja le primerljiva tržna cena kapitala v času pridobitve (ta je bila pri odmeri upoštevana skladno z napovedjo in predloženo cenitvijo), ne pa tudi višina stroškov.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - rok za predložitev napotnice
V obravnavanem primeru je glede na obseg in obliko odobrene brezplačne pravne pomoči kot zadnje opravilo iz odobrenega obsega šteti vročitev sodbe tožeči stranki.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - rok za predložitev napotnice
Napotnica je postala popolna z zadnjim opravilom v okviru odobrenega obsega brezplačne pravne pomoči (pravnega svetovanja in zastopanja v fazi preiskave), to je s sestavo ugovora zoper obtožnico, zato je tedaj začel teči 8 dnevni rok za njeno vrnitev.
ZUP člen 142, 142/1, 224, 224/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1-2.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - zavrnitev zahteve za vstop v postopek - odložitev odločanja o glavni stvari
Dokler v pritožbenem postopku ni sprejeta odločitev o statusu stranke (oz. stranskega udeleženca), organ ne sme odločiti o glavni stvari.
Nepravilno ravnanje upravnega organa prve stopnje, ki je v zadevi odločil pred odločitvijo o pritožbi glede statusa stranke v postopku (kar je v nasprotju s 1. odstavkom 142. člena ZUP), je mogoče sanirati le na način, da se tožniku kot stranskemu udeležencu prizna pravica do pritožbe v roku, ki teče od vročitve sklepa o ustavitvi postopka dalje.
ZV-1 člen 37, 37-3, 37-4, 85, 85/2, 86, 86/2, 150, 150/1, 201. ZUP člen 9, 129, 129/1, 129/1-4, 146, 146/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
vodno soglasje - poseg na priobalno zemljišče - poseg na poplavnem območju - nova dejstva in dokazi - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka - upravni spor - nedovoljena tožbena novota
S tem, ko je upravni organ navedel, da gre za nasutje, ki ne predstavlja izjeme po 37. in 201. členu ZV-1, se ni opredelil do konkretnih okoliščin posega, ki jih je tožnik zatrjeval že v upravnem postopku in v tožbi, in tudi iz tega vidika presodil njegovo morebitno dopustnost v luči določbe 37. člena ZV-1.
Ker je bil v postopku predložen hidrološko hidravlični elaborat in je upravni organ na njegovi podlagi celo ugotavljal pravno relevantna dejstva, bi se moral opredeliti tudi do njegove strokovne ocene o vplivu posega na poplavno območje. Če upravni organ dvomi v verodostojnost elaborata, bi moral postaviti izvedenca.
Seznanitev stranke z uspehom dokazovanja je relevantna v primerih, ko upravni organ izvaja tudi dokaze, ki jih ni predlagala stranka, pa organ na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je zatrjevala in dokazovala stranka.
Pravilno izpolnjen in potrjen obrazec za povračilo DDV je sicer lahko podlaga za zaključek, da je bilo blago izvoženo iz Republike Hrvaške in vneseno na območje Skupnosti, vendar pa v obravnavanem primeru temu ni tako. Na obrazcu namreč manjka podpis tožnika, da je znesek DDV tudi prejel. Ob takem dejanskem stanju upravni organ dokaznega bremena ne more v celoti zvrniti na stranko v postopku, ob tem, da tožnik ves čas postopka zanika vpletenost v dogodek. Upravni organ prve stopnje bi tako moral opraviti še dodatne poizvedbe in izvesti dokaze, ki bi nedvomno kazali na to, da je tožnik sporno blago vnesel na območje Skupnosti.
Pri kriteriju, po katerem se zavezanca šteje za rezidenta Slovenije, če ima v Sloveniji središče svojih osebnih in ekonomskih interesov, čas oziroma kraj dejanskega bivanja ni odločilen. Odločilne so okoliščine osebne in ekonomske narave, ki vežejo zavezanca na Slovenijo in ki se ocenjujejo kot celota.
dohodnina - dohodek iz avtorskih pravic - avtorsko delo - delo TV snemalcev - trditveno in dokazno breme
Tožnica sicer pravilno opozarja, da tega, ali so podani elementi avtorskega dela, ni mogoče presojati nasploh, ampak le pri posameznem delu, in da je zato bistveno, kakšno delo so snemalci po predmetnih pogodbah opravili. Vendar pa je bilo na njej breme, da navede (nato pa tudi dokaže), na katera konkretna avdiovizualna dela so se sploh nanašala obravnavana izplačila in kakšna so bila ta dela. Šele tako bi bilo namreč mogoče presoditi, ali ta dela izpolnjujejo zakonske predpostavke za avtorsko delo, oziroma, ali prispevek snemalcev v konkretnih primerih ustreza prispevku glavnega snemalca (direktorja fotografije), ki ga ZASP uvršča med soavtorje avdiovizualnih del.
Rok 30 dni, ki je predpisan za sprejem ponudbe (od dneva objave ponudbe), je materialni prekluzivni rok, ki ga je dolžan upoštevati tako upravni organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla kot tudi vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče. Če navedeni rok ni spoštovan, pravnega posla ni mogoče odobriti, saj promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ.
DDV - oprostitev plačila DDV - novozgrajeni objekti
Po določbi 2. točke 27. člena ZDDV je plačila DDV oproščen promet nepremičnin, razen prvega prenosa lastninske pravice oziroma pravice razpolaganja na novozgrajenih objektih. Po mnenju sodišča je napačno stališče tožene stranke, da se za novogradnjo šteje objekt ali del objekta, ki je določen v izreku gradbenega dovoljenja. V vsakem posameznem primeru je namreč treba preučiti in upoštevati vsebino konkretnega dovoljenja za gradnjo in ugotoviti, ali gre za novogradnjo ali ne.
medmrežno povezovanje - operaterski dostop - postopek nadzora
Organ je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje, vključno z izdajo odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo in neizpolnitvijo s to odločbo naložene obveznosti, pravilno uvedel postopek nadzora po določbi 144. člena ZEKom. Zgolj vzpostavljena tehnična povezava med omrežjema pa tudi še ne zagotavlja operaterskega dostopa.
ZGO-B člen 28, 28/3, 29, 79, 27, 26.b, 26.b/2. ZGO-C člen 100.e, 100.e/3. ZGO-1 člen 228, 228/6, 133, 133/4. Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev člen 1, 1/1, 5, 5/2, 9, 9/1, 12, 13. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije člen 14.a.
odvzem pooblastila za odgovorno projektiranje - pogoji za odgovornega projektanta - dopolnilni izpit - program dopolnilnega izpita - gradnja za potrebe občanov
Tožbeni ugovor o nedoločnosti zahtevanega dopolnilnega strokovnega izpita za izdelovanje posameznih načrtov. Tako ZGO v 2. odstavku 26.b člena kot ZGO-1 v 4. odstavku 133. člena sta na podzakonski akt prenesla konkretizacijo programa in načina opravljanja strokovnih izpitov ter standarda zanj.
ZSRT člen 4, 4/1, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 26, 26/4, 27, 27/2. Odlok o turistični taksi člen 3, 6, 6/3, 6/3-2, 7, 7/2.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - turistično območje - merila za določitev višine turistične takse
ZSRT kot kriterij za določitev turističnega območja ne določa tudi oddaljenosti od tistih predelov (občine), v katerih je koncentracija turističnih ugodnosti in storitev največja, zato tožbeno stališče, da naj bi toženka v Odloku upoštevala ožja območja in v povezavi z njim presojala obseg ugodnosti in storitev, ki so brezplačno na voljo turistom kot merilo za določitev točk iz 4. odstavka 26. člena ZSRT, nima podlage v zakonu.
Če se turistična razvitost, ki je ZSRT ne opredeljuje niti ne določa kot merilo za višino turistične takse, meri po številu opravljenih nočitev oziroma ležiščih v nastanitvenih objektih in številom objektov iz 7. odstavka 4. člena ZSRT, je to merilo uporabljeno zgolj v zvezi s presojo okoliščin, ki določajo vstopni prag občinam za določitev pavšalne turistične takse. ZSRT občinam prepušča določitev njene višine z upoštevanjem novih iz 4. odstavka 26. člena, pri čemer pa meril podrobneje ne konkretizira in je tudi to v pristojnosti občin.
ZUstS člen 21, 23, 23a, 45. ZUreP-1 člen 179, 180.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za določitev nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - stanovanje v poslovnih prostorih - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
Posegi v zvezi s spremembo namembnosti objekta iz poslovne v stanovanjsko oziroma poslovno-stanovanjsko ali pa novogradnjo brez gradbenega dovoljenja ne predstavljajo kriterija za določanje namembnosti stavbnega zemljišča, saj gre še vedno za stanovanja za stalno ali začasno bivanje. Zato ni mogoče trditi, da je bil pri oblikovanju skupine a3) v Odloku kot merilo uporabljen kriterij namembnosti stavbnega zemljišča (61. člen ZSZ/84), ampak drug kriterij, zaradi česar v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen pri izračunu nadomestila po merilu namembnosti stavbnega zemljišča.
V zvezi s tožbenimi navedbami glede neustavnosti (tako) velikega razpona v točkovanju stalnega in občasnega bivanja sodišče poudarja, da je predmet odločanja v upravnem sporu presoja zakonitosti dokončnega upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikov pravni položaj. V konkretnem primeru to pomeni zgolj presojo zakonitosti uporabe skupine a3) kot merila po namembnosti stavbnega zemljišča in z njo povezanega točkovanja. Sodišče nima pooblastila, da bi poseglo v sporne določbe Odloka na način, kot to velja za Ustavno sodišče (21. člen v zvezi s 45. členom ZUstS). Prav tako ne more vložiti zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta, saj to lahko storijo le subjekti iz 1. odstavka 23.a člena ZustS. Sodišče lahko v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZUstS le v primeru, kadar pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.
ZMZ člen 2, 13, 23, 28, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZS člen 3, 11. URS člen 3.a, 3.a/3, 3, 3/1, 17, 18, 125, 156. MKVČP člen 1, 3, 13. Direktiva 2004/83/ES člen 2/c, 2/e, 9, 13, 15/b, 18. PES člen 9, 10, 63, 249. Direktiva 2005/85/ES člen 8, 10, 12/c, 23, 24.
priznanje mednarodne zaščite - posredni učinek prava EU - pospešeni postopek - načelo lojalne razlage prava EU - standard dokazovanja - dokazno breme - strogi test presoje - obrnjeno dokazno breme - načelo subsidiarnosti - varstvo človekovih pravic
Bistveno vprašanje za razrešitev tega upravnega spora je, kako razlagati in uporabiti določili 5. in 6. alinee 55. člena ZMZ v konkretnih okoliščinah primera, ko je tožnik v upravnem postopku uveljavljal in dokazoval na dovolj prepričljiv način (t.i. „arguable claim“), da obstajajo resni razlogi za to, da bo, če bo odstranjen v izvorno državo, mučen ali ubit in mu bo kršena pravica iz 18. oziroma 17. člena Ustave ali 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Restriktivna razlaga določila 6. alinee 55. člena ZMZ pomeni, da bi tožena stranka smela to določilo uporabiti samo, če bi ugotovila, da je tožnik v konkretnem primeru vložil prošnjo z edinim namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Izognitev možnemu nasprotju med 5. alineo 55. člena ZMZ in v ustavno-pravnem standardu v zvezi z 18. in 22. členom Ustave, je možna samo ob upoštevanju pravila o restriktivni razlagi pospešenega postopka, ob upoštevanju pravila, da je treba v dvomu odločiti v korist prosilca in ob upoštevanju strogega dokaznega testa v zvezi s pojmi „utemeljen razlog“, „najkrajši možen čas“ in „možnost“ iz določila 5. alinee 55. člena ZMZ.
Azilno pravo EU ne opredeljuje pospešenega postopka tako, kot ga opredeljuje ZMZ. Ker pravica do subsidiarne zaščite (določilo 2. alinee 28. člena ZMZ oziroma določilo 15(b) člena Direktive št. 2004/83/ES) „ustreza 3. členu MKVČP“ in je „ta temeljna pravica iz MKVČP del splošnih načel prava Skupnosti“ in ker ravno tako velja za elemente pravice do statusa begunca, da jo evropski zakonodajalec veže na pravno relevantne okoliščine pravice iz 3. člena MKVČP, mora tožena stranka upoštevati tudi standarde Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z določilom 3. člena MKVČP, ko odloča o prošnji za mednarodno zaščito. Standardi ESČP so v tovrstnih primerih odvisni od tega, ali ima tožnik utemeljen oziroma prepričljiv zahtevek (t.i. „arguable claim“) ali ne.
carina - carinski dolg - doplačilo carinskega dolga
Na podlagi 48. člena CZ mora deklarant carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbran carinski postopek in ji priložiti vse druge dokumente, ki so potrebni za izvedbo zahtevanega carinskega postopka oziroma dokazila o tem, da je bila izvršena predpisana veterinarska, fitosanitarna ali druga predpisana kontrola.
Določbo 1. odstavka 21. člena ZKZ je po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da se sprejem ponudbe (pravilno) uveljavi tako, da tisti, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in da s pisno izjavo o sprejemu ponudbe seznani tudi upravno enoto, in sicer na način, da jo pošlje (priporočeno s povratnico) upravni enoti ali na način, da to izjavo na upravno enoto neposredno vloži. Ob taki razlagi pravnega pravila v citirani zakonski določbi pa vložitev pisne izjave o sprejemu ponudbe neposredno na upravni enoti lahko nadomesti le pošiljanje te izjave s priporočeno poštno pošiljko s povratnico upravni enoti, ne pa tudi ponudniku.
upravna zadeva - civilni invalid vojne - zakonske zamudne obresti od priznane invalidnine
V upravnem postopku je bilo pravnomočno odločeno o pravici tožeče stranke do statusa civilnega invalida vojne, od takrat je tudi prejela invalidnino za nazaj - od 1.1.1994 dalje. O zahtevi za plačilo zakonskih zamudnih obresti pa bi upravni organ lahko odločal le, kolikor bi za to imel podlago v upravnem pravu. Zakon o vojnih invalidih pa nima določb, ki bi predstavljale podlago za priznanje pravice do zamudnih obresti od priznanih dajatev po tem zakonu in tudi ne podlage za pristojnost upravnega organa, da bi o tem odločal. Gre torej za zahtevek civilnopravnega značaja, odločanje o katerem je v sodni pristojnosti.