denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - opravljanje dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja - nesorazmerni stroški nadomestitve
Po določbi 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški.
Izjeme od pravila, da je primarna oblika denacionalizacije vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, je treba tolmačiti restriktivno, dokazno breme pa je na strani zavezane stranke.
Upravni organ je kot pravilno upošteval tisto izvedeniško mnenje, v katerem je izvedenec pojasnil, da njegovo delo sloni na osnovni tezi, da se stanje predmetne nepremičnine ni spremenilo tako, da bi to lahko vplivalo na nesorazmerne stroške nadomestitve, in je zavrnil pristop, po katerem bi zavezanec nadomeščal bistveno večjo površino kot upravičenec. Osnovno vodilo je namreč enak pristop za zavezanca in za upravičenca.
ZDen člen 44, 44/1, 44/6, 85. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
Zmotno je stališče tožečih strank, da upravičencu poleg višine odškodnine, izračunane na podlagi 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, pripada še odškodnina v višini, ki bi skupaj z odškodnino, ugotovljeno na podlagi Navodila, predstavljala 50 % tržne cene za predmetne nepremičnine oziroma vsaj 30 % tržne cene.
javna cesta - javno dobro - ukinitev javnega dobra - program prodaje
Pravni promet z delom javne ceste je dopusten, kolikor pristojni občinski organ o tem sprejme ustrezen upravni akt, s katerim se del javne ceste opusti (1. in 2. odstavek 82. člena ZJC v zvezi z 18. členom ZJC). Sklep Sveta tožene stranke z dne 22. 2. 2006 št. ... tudi po presoji sodišča po svoji vsebini ni takšen upravni akt. Z njim je tožena stranka šele napovedala izvedbo postopka za ukinitev javnega dobra, parcelacijo in pogoje za prodajo določenemu kupcu, v tem obsegu pa ne gre za upravno stvar, ki jo ureja upravno pravo, zato tožnica v tem delu postopka ne more imeti položaja stranke v upravnem postopku.
Do vračila podržavljenih nepremičnin so upravičeni le njihovi bivši lastniki. Lastništvo podržavljenega zemljišča se po določbi 62. člena ZDen dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige. Že takratni predpisi pa so določali, da je za pridobitev lastninske pravice potreben tudi pridobitni način, tj. vpis v javno knjigo (paragraf 380 in 431 ODZ; paragraf 4. odstavek 1 v povezavi s paragrafom 9 Zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije)
ZJNVETPS člen 2, 2-24, 3, 3/5, 3/5-2, 7. Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (2004) člen 13, 43.
izvajalec javnega linijskega prevoza potnikov - koncesija - status naročnika - imetnik izključne pravice
S podelitvijo koncesije brez javnega razpisa, na podlagi izrecne določbe 1. odstavka 43. člena Uredbe o koncesijah, je bila podelitev koncesije omejena le na tožečo stranko, saj so bili drugi prevozniki kot morebitni ponudniki izključeni. Ta okoliščina pa je taka, da dovoljuje zaključek, da je tožeča stranka nosilka izključnih pravic v smislu 24. točke 2. člena ZJNVETPS.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. URS člen 18, 22. ZMZ člen 21, 21/3, 21/3-3, 21/3-6, 22, 22/1, 22/4. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 4, 4/3, 4/5, 5, 5/4.
mednarodna zaščita - splošna neverodostojnost prosilca - splošna neverodostojnost - nekonsistentnost izjav - notranja (ne)konsistentnost - dokazna ocena - dokazni standard - upoštevanje informacij o izvorni državi - informacije o izvorni državi - izvorna država - Konvencija ZN o otrokovih pravicah - največja korist otroka
Nobene določbe v pravu EU na področju zaščite beguncev ni in nobene sodne prakse ESČP v zvezi z 3. členom MKVČP ni, ki bi določala, da če pristojni organ ugotovi t.i. „splošno neverodostojnost" prosilca za azil, potem to avtomatično, v katerem koli primeru, pomeni, da pristojni organ (izda negativno odločbo in) izda ukrep prosilcu, da mora zapustiti državo. Takšne določbe v pravu ni zaradi tega, ker ni mogoče v vsakem primeru reči, če je na primer izpoved prosilca v določenih elementih bodisi manj pomembnih, bodisi bolj pomembnih neverodostojna, da to avtomatično pomeni, da je organ upravičen izdati negativno odločbo glede azila ali subsidiarne zaščite in ukrep zapustitve države. Če so na primer določeni deli izpovedi prosilca neverodostojni, to lahko pomeni, da prosilec ni upravičen do azila ali subsidiarne zaščite in tudi da organ lahko naloži prosilcu, da zapusti državo, kajti če se neverodostojnost nanaša na zatrjevano preganjanje oziroma resno škodo, potem prosilec ne bo upravičen niti do azila ali subsidiarne zaščite niti do tega, da ostane v državi, ki obravnava njengovo prošnjo. Če pa se neverodostojnost prosilca nanaša samo na podlago za preganjanje, bi bil prosilec lahko upravičen do subsidiarne zaščite; lahko pa pristojni organ kljub določeni neverodostojnosti prosilca za azil ugotovi, da je prosilec upravičen do azila ali subsidiarne zaščite, če se te neverodostojnosti ne nanašajo neposredno na pravno relevantne okoliščine iz 2. in 3. odstavka 2. člena ZMZ.
V vsakem posamičnem primeru je ključno vprašanje, v zvezi s katero „bistveno okoliščino" je tožnik neverodostojen. To pomeni, da je potrebno ugotoviti, ali gre za splošno neverodostojnost tožnikove vloge, tako da ni izkazanega utemeljenega strahu pred preganjanjem, ali pa gre za neverodostojnost tožnika samo v določenih elementih, pri čemer pa še vedno obstaja nevarnost, da bi bil tožnik z odstranitvijo iz države podvržen prepovedanemu preganjanju ali resni škodi. Ženevska konvencija namreč ne vsebuje izključitvene klavzule v primeru neresničnega navajanje določenih dejstev s strani prosilca za status begunca. V tem smislu sodna praksa in pravna doktrina razmejujeta med t.i. materialnimi in nematerialnimi nekonsistentnosti.
Ocena (ne)verodostojnosti prosilca za azil je po mednarodni praksi in pravni doktrini največkrat sestavljena iz treh temeljnih strukturnih elementov. Prvi strukturni element za oceno (ne)verodostojnosti je notranja (ne)konsistentnost prosilčevih izjav. Pri tem gre bodisi za (ne)konsistentnosti znotraj enega intervjuja/pisne izjave, bodisi za (ne)konsistentnosti, ugotovljene s primerjanjem prosilčevih izjav po posameznih fazah postopka, ali pa gre za notranjo (ne)konsistentnost v primerjanju dveh ali več prosilcev za azil, ki jih vežejo skupne okoliščine. Drugi temeljni strukturni element ocene je zunanja (ne)konsistentnost, ki zadeva primerjavo prosilčevih izjav z objektivnimi informacijami o izvorni državi ali drugimi dokazi v zvezi z njegovim prebegom. Tretji strukturni element ocene (ne)verodostojnosti pa se sestoji iz odgovora na vprašanje, ali je mogoče priznati verjetnost obstoja dogodkov, kot jih je prosilec opisal (v ang.: (im)plausability).
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pridobitev pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti - sredstva na podlagi ukrepov kmetijske politike
Tožnik se je v pritožbenem postopku neutemeljeno skliceval na podatke iz centralnega registra za živali in odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o dodelitvi sredstev na podlagi ukrepov kmetijske politike za leto 2006, saj se podatki in odločbe nanašajo na drugega imetnika kmetijskega gospodarstva, kar pomeni, da je le-ta tudi obdeloval zemljišča in redil živali, zaradi česar teh sredstev ni mogoče priznati kot tožnikov dohodek iz kmetijske dejavnosti za leto 2006.
Zgolj dejstvo, da gre za dela in naloge, povezane z izrednim študijem, z ozirom na opise del in nalog zaposlenih, ki nesporno vključujejo naloge, povezane take z rednim kot izrednim študijem, ne zadošča za sklepanje da gre pri plačilu za opravljeno delo po pogodbah za prejemke iz naslova storitev iz 3.alinee prvega odstavka 15. člena ZDoh in ne za prejemke, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Pogoj za izplačilo avtorskega honorarja je opravljeno avtorsko delo, ki je to po vsebini in v skladu z določbami 5. člena ZASP, po katerih se za obstoj avtorskega dela zahteva individualna intelektualna stvaritev. Med takšna dela ne spada pregledovanje izpitnih nalog in ustno spraševanje na izpitih. Individualna intelektualna stvaritev tudi ni mentorstvo pri zaključnih nalogah in soocenjevanje nalog.
Upoštevajoč zakonsko ureditev in na tej podlagi izvedenega razpisa sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno postopala, ko je o vsebinah programa A. d.o.o., s katerim je ta konkuriral na razpisu, upoštevala podatke iz njemu izdanega dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti, ki so se tudi ujemali z njegovimi podatki v ponudbi.
ZVojI člen 19. Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti (1996) člen 10.
vojaški mirnodobni invalid - zahteva za povečanje odstotka invalidnosti
V skladu s 3. odstavkom 19. člena ZVojI in 4. odstavkom 10. člena Pravilnika o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti, v primerih, ko gre za endrogena nagnjenja oziroma za endrogene vzroke obolenj, priznanega odstotka invalidnosti pozneje ni mogoče povečati, ne glede na nadaljnje poslabšanje okvare zdravja. To pomeni,da v konkretnem primeru ni podlage za vsebinsko odločanje o tožnikovi zahtevi in bi bilo zato pravilneje, da se njegova vloga zavrže.
telekomunikacije - rešitev spora z operaterjem - pogodba za uporabo storitev - izvajanje storitev - odstop od pogodbe - pogodbena kazen
Pristojnost tožene stranke pri reševanju sporov med uporabniki in operaterji je omejena z določbo 1. odstavka 92. člena ZEKom, ki ji nalaga presojo v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem. Tožnik se je s pogodbo zavezal, da 24 mesecev ne bo prekinil naročniškega razmerja. Pogoj, s katerim utemeljuje svoj (predčasni) odstop od pogodbe, v tej ni naveden oziroma iz nje ne izhaja. Tožnik se zato na ta pogoj kot bistven razlog za sklenitev pogodbe oziroma kot razlog, da je bil pri sklepanju pogodbe zaveden, v postopku reševanja spora z operaterjem ne more sklicevati.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Po določbi prvega odstavka 8. člena ZIKS-1 se odločbe, izdane na podlagi 25. in 26. člena tega zakona, izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Glede na navedeno izrecno zakonsko določbo, pri čemer ZIKS-1 postopek sodnega varstva izrecno ne izključuje, je sodišče presodilo, da so podane procesne predpostavke za obravnavanje predlagane začasne odredbe.
Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (2003) člen 5, 6. Pravilnik o vsebini in obliki vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (2003) člen 1.
dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu - zapis površine zemljišča - nejasen zahtevek
Vpisani podatek o površini zemljišča je nejasen, s tem pa je nejasno postavljen tudi zahtevek, ki ga stranka v svoji vlogi uveljavlja, kar terja odpravo izpodbijane odločbe.
ZUP člen 66. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (2006) člen 8, 8/2. Uredba o neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin (2005) člen 5, 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - površine v prahi - popolna vloga
Dejstvo, da je imel tožnik že ob vložitvi zahtevka namen površino zmulčiti, za odločitev ni pomembno. Uredba o poljščinah namreč uporabo površin v prahi, skladno z njenim namenom, zagotavlja s prepovedjo uporabe zemljišča za kmetijske namene, z izjemami, ki jih izrecno določa.
V zadevi ni sporno, da je tožnik za obvezno praho namenil 9,18 ha, da gre za zemljišče, posejano z lucerno in da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ni ekološko. Navedeno jasno izhaja iz tožnikovega zahtevka, podatki, ki jih je v zahtevku navedel, pa so skladni z dejanskim stanjem, ki ni sporno. Čim pa je tako, tožnik ne more z uspehom uveljavljati stališča, da gre za zahtevek, ki ni jasno postavljen.
ZUI člen 201. ZOFVI člen 146. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (1996) člen 19, 45.
strokovni izpit - pogoji za pristop k strokovnemu izpitu - izpolnjevanje predpisanih pogojev za vzgojitelja
Ker tožnik dela vzgojitelja že po določbah ZOFVI ni mogel več opravljati, ni bilo podlage za pristop k strokovnemu izpitu in za uporabo določb Pravilnika o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Določbe Pravilnika je namreč mogoče razlagati in uporabiti le v zakonskih okvirih ZOFVI in v sobesedilu ostalih določb Pravilnika, predvsem pa ni mogoče na njegovi podlagi upoštevati situacij, ki jih zakon ne predvideva.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZDen člen 3, 32, 32/3, 88. URS člen 23. ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/3.
denacionalizacija - začasna odredba ureditvena začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - načelo sorazmernosti - verjetnost uspeha s tožbo
Načelo sorazmernosti terja, da mora tožnik, ki predlaga, da sodišče odredi prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet zahteve za denacionalizacijo, v zahtevi za izdajo začasne odredbe verjetno izkazati uspeh s tožbo.
ZV-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih (2002) člen 7, 7/1, 7/2, 7/4.
vodno povračilo - zavezanec za plačilo vodnega povračila
Določba 1. odstavka 7. člena Uredbe o vodnih povračilih je ustrezna podlaga za odločanje o plačilu vodnega povračila le, če gre za osebo, kateri je bila dodeljena vodna pravica, sicer je treba zavezanca za plačilo ugotoviti skladno s 4. odstavkom 7. člena Uredbe. Zgolj dejstvo, da je napoved za plačilo vložila tožeča stranka, samo po sebi ni zadostna podlaga za to, da se ji naloži obveznost plačila.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - odgovornost delodajalca za odtegnitev in izplačilo davčnega dolga
Za določitev zneska, ki ga davčni organ naloži delodajalcu, ne zadošča le ugotovitev, da delodajalec ni vložil ugovora in da zneska, določenega v sklepu o davčni izvršbi, dolžnici od denarnih prejemkov ni odtegnil, pač pa je potrebno ugotoviti obdobje, v katerem je bila tožeča stranka delodajalka davčne dolžnice, kot tudi višino zneska, ki bi ga tožeča stranka glede na omejitve, določene v sklepu o davčni izvršbi, morala in smela odtegniti.
davek od osebnih prejemkov - drugi prejemki iz delovnega razmerja - prodaja osebnih vozil zaposlenim
Razlika v ceni vozil ni enaka vrednosti bremen, ki so jih nosili kupci vozil po sklenjeni prodajni pogodbi. Zato so bili s prodajo vozil po ceni, nižji od nabavne, zaposlenim dejansko izplačani drugi prejemki iz delovnega razmerja.
sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravni spor
Sklep, izdan v postopku pred izdajo odločbe, se lahko (samostojno) izpodbija le, kolikor je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (2. odstavek 5. člena ZUS-1). Na navedenih pravnih podlagah je v zadevi, kot je obravnavana, dopusten upravni spor zoper sklep o zavrženju pritožbe, katerega presoja zakonitosti v upravnem sporu obsega tudi presojo zakonitosti aktov, izdanih v postopku njegove izdaje, torej tudi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo.