ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 234, 241. ZPPLPS člen 6.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika
Ker je bila lastninska pravica vpisana v korist nasprotnega udeleženca že pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, ni moč uporabiti domneve iz 6. čl. ZPPLPS.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - MSVN - ponovna odmera - zavrženje zahteve
Ker se po izdaji zavrnilnih odločb tožene stranke v zvezi z zahtevami za priznanje vojaške pokojnine pravno in dejansko stanje nista spremenila, je pravilna pravna podlaga za zavrženje ponovne zahteve določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZZZDR člen 82, 82a, 82c, 82č. ZMZPP člen 37, 37/1, 38, 38/1-3.
preživnina za razvezanega zakonca – znižanje preživnine – običajno prebivališče preživninskega upravičenca – uporaba prava
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je potrebna sredstva za preživljanje tožnika – preživninskega zavezanca ugotovilo na podlagi t.i. Dusseldorfske tabele in ukinilo preživnino za obdobje po 11.12.2007, ko tožnik, ki živi v Nemčiji, eksistenčnega minimuma (1.000,00 EUR) po cit. tabeli ni več dosegel.
Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. Ker je običajno prebivališče toženke kot preživninske upravičenke v Republiki Sloveniji, je potrebno uporabiti pravo Republike Slovenije.
Menica, ki jo je izdal dolžnik kot fizična oseba, kot trasat pa nastopa dolžnik kot samostojni podjetnik, je lastna menica. Značilnost takšne menice je v tem, da ostane izdajatelj (trasat), torej dolžnik kot fizična oseba, glavni dolžnik, ki odgovarja za menično obveznost ne glede na stečaj dolžnika kot samostojnega podjetnika.
Pri razlagi pogoja „neposredno po bolnišničnem zdravljenju“, določenega v 1. alineji 1. točke 1. odst. 45. člena POZZ, je treba upoštevati tudi 43. člen POZZ, ki v drugem odstavku, kjer je zdraviliško zdravljenje opredeljeno kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja po zaključenem zdravljenju v bolnišnici, na kliniki ali inštitutu, natančno določa, kdaj se šteje, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču gre, če se to nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najpozneje pet dni po odpustu, pa tudi, ko iz medicinskih razlogov ni mogoče prej pričeti z rehabilitacijo v zdravilišču, ker bi to škodovalo zavarovani osebi.
ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – prekvalifikacija odpovedi – odpovedni rok
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi ne more prekvalificirati odpovedi iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak mora presojati, ali je odpoved, kot je bila podana (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi), zakonita.
ZJU člen 22, 22/3, 22/5, 154, 154/3. ZDR člen 75, 80, 80/2, 81, 81/3, 83. OZ člen 86, 88.
javni uslužbenec – policijski ataše – napotitev v tujino – aneks k pogodbi o zaposlitvi – ničnost
Odpovedi aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne urejajo določbe ZJU in področnih zakonov, ki urejajo napotitev policijskih atašejev v tujino, tako da je treba uporabiti določbe ZDR, ki na splošno ureja delovna razmerja. Skladno s tem zakonom je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le v primerih, določenih z zakonom, zaradi česar je pogodbeno določilo aneksa k pogodbi o zaposlitvi, da se aneks odpove brez odpovednega roka, če je javnemu uslužbencu izdano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, nično. Na podlagi takšne odpovedi brez odpovednega roka aneks k pogodbi o zaposlitvi ne more prenehati veljati.
Regres za letni dopust ni občasna dajatev, tako da za zastaranje velja splošni petletni zastaralni rok, obresti od neizplačanega regresa za letni dopust pa so stranska terjatev, ki zastara v zastaralnem roku treh let.
izobraževanje – pogodba o štipendiranju – vračilo štipendije
Tožeča stranka je izpolnila svojo obveznost izplačevanja štipendije po pogodbi o štipendiranju, medtem ko toženka svojih študijskih obveznosti ni izpolnila niti v roku iz pogodbe o štipendiranju niti v podaljšanih rokih. Ker za neizpolnitev študijskih obveznosti toženka ni dokazala upravičenih razlogov (zdravstvene težave, porod, samohranilstvo, …, saj je tožeča stranka toženki rok podaljšala kar trikrat in upoštevala tudi rojstvo toženkinega otroka), je tožbeni zahtevek za vračilo prejete štipendije utemeljen.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – sredstva izvršbe
Upnik lahko predlaga, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, če verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.
neprijava terjatev v stečaju - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Dokazilo, ki ga je ponudila tožeča stranka glede obstoja tožene stranke, ne pojasnjuje, kako je bil zaključen stečajni postopek, ki je bil začet s sklepom gospodarskega sodišča. Ker je ZPPSL dopuščal, da že začet postopek stečaja ni nujno zaključen z izbrisom stečajnega dolžnika iz registra (npr. prisilna poravnava v stečaju) brez konkretnih podatkov o izbrisu prvotne toženke ni mogoče zanesljivo sklepati na nastanek pravnih posledic v smislu prenehanja terjatve tožeče stranke v posledici neprijave terjatve v stečajnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – preklic odpovedi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostranska izjava volje velja, ko jo nasprotna stranka sprejme. To pomeni, da naknadni preklic odpovedi ni mogoč, razen v primeru nedvoumnega in jasnega soglasja obeh pogodbenih strank. Tega soglasja delodajalec ne more nadomestiti z novo redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, nova odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je nezakonita že, ker pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati dvakrat iz zato istega razloga.
Doseženi dogovor o odlogu plačila terjatve, ki jo v tem postopku izterjuje upnik oziroma o njenem obročnem odplačilu, bi lahko bilo dejstvo, na podlagi katerega bi v sledeči pravdi prišlo do delne ali celotne zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve-nevarnost za uveljavitev terjatve - nastanek neznatne škode - pobot terjatev
Zaradi učinkov pobota ni verjeten obstoj terjatve tožeče stranke, če je hkrati verjeten tudi obstoj terjatve tožene stranke (oziroma je verjeten obstoj terjatve tožeče stranke le v toliko, kolikor ni verjeten obstoj terjatve tožene stranke). To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje to vprašanje obravnavati v okviru predpostavke iz 1. odst. 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke), ne pa v okviru predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ (nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena).
pogodba o preužitku - izročilna pogodba – razveljavitev izročilne pogodbe
Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana (aleatorna) pogodba, ker ni znano, koliko časa bo prevzemnik moral izpolnjevati svojo obveznosti. To samo po sebi ne izključuje možnosti, da gre delno za odplačno in delno za neodplačno pogodbo. Za odločitev o postavljenem tožbenem zahtevku – razveljavitvi izročilne pogodbe, ni odločilno, ali gre pri sporni izročilni pogodbi za delno odplačno, delno pa neodplačno pogodbo, ker tožeča stranka ni postavila zahtevka na vrnitev darila zaradi prikrajšanja njenega nujnega deleža po pokojnem.
ZDR člen 118, 204, 204/3. ZFPPIPP člen 20, 253, 253/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določila o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. Zahtevki za uveljavitev terjatev so dajatveni zahtevki. Zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ter za ugotovitev, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo do uvedbe stečajnega postopka, pa je ugotovitven, tako da se s tem v zvezi prijava terjatve v stečajno maso ne zahteva. Prijava v stečajno maso tudi ne predstavlja predpogoja za dopustnost tožbe.
odmera pokojnine – dokončna odločba – nova dejstva
Novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji dokončne in pravnomočne odločbe, predstavlja novo dejansko stanje. Kasnejša sprememba dejanskega stanja pa lahko vpliva le na rešitev stvari v novem postopku.
ZPP člen 20, 20/4, 339, 339/2, 339/2-1, 367. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 14/3.
sestava sodišča – sodnik posameznik – senat – sprememba tožbe
Tožnik je na naroku za glavno obravnavo zvišal tožbeni zahtevek, tako da je vtoževani znesek presegal 40.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku je odločil sodnik posameznik, kljub temu, da je bil po spremembi tožbe za sojenje pristojen senat. S tem je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno.
ZPP člen 8. ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ker se do preostalih dejstev ni opredelilo, ni poseglo v pravico do izjave v postopku, ki zagotavlja, da sodišče navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter se opredeli do tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev.