Ker tožnik ni bil zmožen opravljati dela skladno z omejitvami, kot izhajajo iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in s katero mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in sicer s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, je bila njegova začasna nezmožnost za delo pravilno ugotovljena.
Oškodovanec je v starosti 20 let utrpel hudo poškodbo vratne hrbtenice in pretres možganov s posledično posttravmatsko stresno motnjo, zato je primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti ter bodoče fizične bolečine, strah, skaženost in psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 35.000,00 EUR kar predstavlja 35 povprečnih plač v času sojenja (19.11.2009).
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nova škoda – elementi odškodninskega delikta
V času odločanja o odškodnini za nepremoženjsko škodo ponovna operacija, kateri je bil podvržen tožnik, ni bila predvidena. Zaradi operacije je prestajal dodatne bolečine, neugodnosti in strah, utrpel je novo škodo, ki ni bila pričakovana. Iz tega razloga je upravičen do dodatne odškodnine ob predpostavki, da so glede odgovornosti tožene stranke podani vsi elementi odškodninskega delikta.
poseg v ustavno pravico do sodnega varstva – zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Določilo 108/2 člena ZPP je bilo v času odločanja še v veljavi. Odločitvi kljub temu ni mogoče priznati legitimnosti, ker je z njo poseženo v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva, ki se uresničuje neposredno na podlagi ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - VARSTVO KONKURENCE
VSL0067005
ZASP člen 5, 15. ZVK člen 13, 13/3, 13/3-2, 13/3-10, 13/3-14, 26. ZOR člen 45, 45/1, 156, 210. SPZ člen 15. ZPP člen 7, 212.
varstvo poslovne ideje – predmet avtorsko pravne zaščite – nezakonita uporaba projekta – dogovor o odstopu avtorske pravice – izključna upravičenja na poslovnih storitvah – poslovna tajnost - verstvo ideje – definicija know howa – prepogodba – neupravičena pridobitev – pojem stvari – dejanja nelojalne konkurence – prizadeti udeleženec – trditveno breme
Predmet zaščite, na katerega meri tožbeni zahtevek tožeče stranke, ne predstavlja avtorskega dela, ki bi užival varstvo v smislu izključnih osebnostnih, oziroma premoženjskih upravičenj avtorja. Da bi s pravnim varstvom na tej podlagi tožeča stranka uspela, bi kot dejansko predpostavko morala zatrjevati in dokazati obstoj avtorske pravice, katere dejanska podlaga je avtorsko delo v smislu določb ZASP.
Tožeča stranka bi morala za utemeljitev svojega zahtevka poleg položaja prizadetega udeleženca v smislu 1. odstavka 26. člena ZVK ponuditi tudi ustrezno trditveno podlago, s katero bi utemeljila dejanje nelojalne konkurence s strani tožene stranke. Sama ideja ne uživa avtorskopravnega varstva, zato golo trženje ideje, katere avtor naj bi bil tožnik, še ne pomeni opredelitev dejanskega stanu iz 10. alineje 3. odstavka 13. člena ZVK.
Know-how predstavlja znanje, izkušnje in spretnosti, ki se kot dejanska kategorija oblikujejo v toku izvajanja poslovne dejavnosti, ki pa je kot taka lahko tudi predmet pravnega prometa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – začasna nezmožnost za delo
Ker je bila tožeča stranka v spornem obdobju začasno nezmožna za delo, očitek o kršitvi pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja zaradi izostanka z dela v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
ZDR člen 5, 57, 184. ZVZD člen 5, 6. OZ člen 131, 149, 150, 153.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Odškodninska odgovornost tožene stranke (zaposlitvene agencije) za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu pri uporabniku, h kateremu je bil napoten, ni izključena. Kot zaposlitvena agencija ima v razmerju do delavcev po določilih ZDR še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, ki izvirajo iz tega položaja in jih ne more prenesti na uporabnika oziroma izvajalca. V kolikor pa jih pogodbeno prenese na uporabnika oziroma izvajalca, je to le njuno notranje razmerje, ki na pravice delavcev iz pogodbe o zaposlitvi ne more vplivati.
ZZVZZ člen 94. OZ člen 132, 179. POZZ člen 263, 244.
odškodninska odgovornost zavoda – protipravnost
Ravnanje toženca, ki je tožniku z odločbo zaključil bolniški stalež, ni bilo protipravno. Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
pogajanja - odgovornost za neresna pogajanja - povrnitev stroškov
Za škodo vselej (tudi v primeru, ko poziv k zbiranju ponudb odda oseba javnega prava) odgovarja stranka, ki se je sicer pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0007203
ZS člen 101, 101/2, 101/2-4, 103, 103/2. TRIPS člen 1, 1/2.
spor iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost – avtorski spor
Predmet te pravde je avtorskopravni spor, avtorske in sorodne pravice pa, upoštevajoč 1. poglavje 2. dela v zvezi z 2. odstavkom 1. člena TRIPS, pomenijo del intelektualne lastnine. V sporih iz intelektualne lastnine pa je na podlagi določila 2. odst. 103. člena ZS v zvezi s 4. točko 2. odst. 101. člena istega zakona na prvi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Upoštevaje, da nagrada za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT vključuje tudi pridobivanje podatkov, potrebnih za uveljavljanje tožbenih zahtevkov v sodnem postopku, tožena stranka do posebne nagrade za izvensodna opravila po tarifni številki 2200 ZOdvT ni upravičena.
pobot – ugotavljanje v pobot postavljene terjatve – prisojena terjatev pod pogoji prisilne poravnave
Tudi kadar se tožena stranka brani vtoževani terjatvi s trditvijo, da je prišlo do predpravdnega oziroma izvenpravdnega pobota terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, z njeno nasprotno terjatvijo do tožnika, pa je ta med pravdnima strankama sporna, je sodišče dolžno ugotavljati, ali je tožena stranka res imela terjatev do tožeče stranke, v kakšni višini je obstajala in kdaj je ta zapadla.
Prvostopno sodišče ni kršilo načela dispozitivnosti in razpravnega načela, ko je samo preračunalo, koliko znaša obveznost tožene stranke upoštevaje sklenjeno prisilno poravnavo, saj je to del materialnopravnega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZBan člen 3. OZ člen 6, 6/2, 239, 239/1. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 258/5. ZZad člen 14. ZFPPod člen 19, 19/1, 21, 21/4.
odškodninska odgovornost direktorja – negospodarno in protizakonito ravnanje direktorja – vlaganje v nelikvidne povezane družbe – bančni depoziti – zavarovanje posojila – skrbnost dobrega managerja
Za profesionalno osebo, ki svoje storitve opravlja na trgu, torej za plačilo, se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitve, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena. Odgovornost teh oseb je v opisanem pomenu objektivna, saj se odgovornosti razbremenijo le, če dokažejo, da so vzrok za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev dogodki oziroma ravnanja drugih oseb, ki jih ni mogoče predvideti oziroma se jih izogniti oziroma preprečiti njihovih negativnih posledic. Pri presoji predvidljivosti oziroma odklonljivosti teh dogodkov oziroma ravnanja pa niso pomembne subjektivne strokovne sposobnosti in znanja profesionalne osebe, temveč tista strokovna znanja in sposobnosti, ki se zanjo predpostavljajo. Od direktorja družbe se pričakuje, da se na posle in z njimi povezano financiranje ter računovodenje spozna.
Obveznost direktorja (članov uprave) je po svoji naravi obligacija prizadevanja. Merilo za presojo, ali je svoje obveznosti, povezane z vodenjem družbe, pravilno izpolnil, je zato njegovo ravnanje. Njegova izpolnitev bo zato nepravilna, če je ravnal v nasprotju s pravili poslovodne (managerske) stroke.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – uporaba materialnega prava - valorizacija delno plačane odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, telesne bolečine, udarec in zvin desne rame, udarec v desno ključnico, udarec v desno koleno, nateg vratnih mišic.
Invalidnost se za zavarovance, ki so zavarovani na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti (11. člen ZPIZ/92), ugotavlja glede na sposobnost opravljanja dejavnosti in ne opravljanja dela na delovnem mestu.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Ob opisanih pristojnostih pri evidentiranju stanja nepremičnine pa mora zaradi varnosti pravnega prometa in varstva lastninske pravice, nenazadnje pa tudi zaradi povezanosti obeh izvornih evidenc, ob kasnejšem predlogu za glavni vpis zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je predložena za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom nepremičnine, tista, na katero se predlaga vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi že označena z novim identifikacijskim znakom.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 143, 143/1, 143/2, 145.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – vročanje – sprememba prebivališča
Dejstvo, da delavec spremeni svoj naslov, pa delodajalcu (pisno) ne sporoči novega naslova, ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere delodajalec ne bi bil dolžan delavcu omogočiti zagovora. Če mu iz tega razloga pisanj (vabila na zagovor in odpovedi pogodbe o zaposlitvi) na naslovu, določenem v pogodbi o zaposlitvi, ne more osebno vročati, mora delodajalec vročitev teh pisanj opraviti po pravilih pravdnega postopka, ni pa zakonito, če iz tega razloga ne izvrši svoje dolžnosti in delavcu ne omogoči zagovora.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 249, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.
nova odmera pokojnine
Ker s pravnomočno odločbo o priznanju starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007 pri tožnici ni bilo odločeno o vštevanju dela plač za leta 1990 do 1994, ki tudi niso bili zajeti v obrazcu M4, ti podatki o izplačilu plač v spornem obdobju predstavljajo novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007, in je potrebno zahtevo za upoštevanje teh plač pri odmeri pokojnine z dne 19. 8. 2008 obravnavati kot zahtevo za novo odmero pokojnine.
delno plačilo - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - varno delo
Tožena stranka ni ustrezno ukrepala in ni zagotovila, da bi se delo razkladanja odpadkov s tovornjaka opravilo na varen način, ampak je tožnik pri razkladanju stopil na tovornjak. Ob takem načinu dela je prišlo do nesreče pri delu, za nastanek katere tožena stranka krivdno odgovarja.