odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – škoda
Tožena stranka za novo škodo, ki je tožniku nastala, ne odgovarja, ker tožnik ni dokazal, da je škoda nastala kot posledica izpostavljenosti hlapom solne kisline med opravljanjem dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0007203
ZS člen 101, 101/2, 101/2-4, 103, 103/2. TRIPS člen 1, 1/2.
spor iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost – avtorski spor
Predmet te pravde je avtorskopravni spor, avtorske in sorodne pravice pa, upoštevajoč 1. poglavje 2. dela v zvezi z 2. odstavkom 1. člena TRIPS, pomenijo del intelektualne lastnine. V sporih iz intelektualne lastnine pa je na podlagi določila 2. odst. 103. člena ZS v zvezi s 4. točko 2. odst. 101. člena istega zakona na prvi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – opustitev – vzročna zveza – povrnitev škode – deljena odgovornost – gospodarska javna služba – koncesija – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja – koncesijska pogodba – subsidiarna odgovornost - državna cesta – upravljavec državne ceste
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu. ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
ZFPPIPP člen 131, 132, 132/1, 208, 281, 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28.
terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja - izterjava preživninske terjatve – prekinitev postopka izvršbe – posledice uvedbe osebnega stečaja – zakonita subrogacija – prednostna terjatev
Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika – v obravnavanem primeru sklad po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni, kar pomeni, da še vedno gre za preživninsko terjatev.
povzročitev škode – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izsiljevanje prednosti – standard povprečnega voznika
Manever zavarovanca tožene stranke, ki se je poskušal izogniti trčenju s tožnikovim vozilom, ki je pripeljal iz stranske ceste na prednostno, tako da se je najprej pomaknil bočno na nasprotni vozni pas in nato še zaviral, je bil ustrezen. Zato je zadostil pravnemu standardu potrebne skrbnosti povprečnega voznika.
nedoločna dedna izjava – razlaga dedne izjave – zaplenjeno premoženje – napotitev na pravdo – nujni delež
Dedno izjavo v prejšnjem zapuščinskem postopku, ki ni bila dovolj določna glede premoženja, ki je bilo vrnjeno v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja, je treba v dvomu razlagati v korist zakonitih dedičev.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravično zadoščenje – denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - merila za odločanje – upoštevno obdobje – trajanje postopka – osnova za odmero višine odškodnine
V zvezi s trajanjem postopka, ki je eno od meril, ki ga je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je treba upoštevati čas vložitve tožbe (28. 2. 1986) in ne šele trenutka, ko je za Republiko Slovenijo začela veljati Evropska konvencija za človekove pravice (to je 28. 6. 1994).
Pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine se določi zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, upoštevajoč načelo individualizacije (3. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa merila, ki jih je treba pri tem upoštevati) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (2. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa, da se denarna odškodnina za posamezno pravnomočno rešeno zadevo prizna v znesku od 300 EUR do 5.000 EUR).
klavzula rebus sic stantibus – zlom nepremičninskega trga – načelo enake vrednosti dajatev – zamuda - kavza
Z vidika kavze ter z vidika načela enake vrednosti dajatev utegne priti v času med sklenitveno in izpolnitveno fazo pogodbe do takšnih sprememb v zunanjem (dejanskem) svetu, da je uresničitev načela enake vrednosti dajatev porušena oziroma onemogočena, izpolnitev pa več ne ustreza kavzi pogodbe. Kadar je podan tak položaj, so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonsko predvidene klavzule rebus sic stantibus
Nagel in velik padec cen stanovanj (zlom nepremičninskega trga) je okoliščina, ki utemeljuje razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
ZNP člen 119, 119/1. ZEN člen 73, 73-5, 93, 98, 98-7. ZZK-1 člen 12.
postopek za delitev solastne stvari – označba nepremičnine – kataster stavb – register nepremičnin – zemljiškoknjižni podatki
V postopku za delitev solastne stvari je treba glede opisa nepremičnine upoštevati tudi podatke katastra stavb oziroma podatke registra nepremičnin.
Zemljiška knjiga povzema podatke o dejanskih razmerjih v zvezi z nepremičnino iz katastra, ki je izvorna evidenca glede dejanskih razmerij v zvezi z nepremičnino, medtem ko je zemljiška knjiga izvorna evidenca glede pravnih razmerij na nepremičnini.
KZ člen 133, 133/1, 133/2. OZ člen 179. ZPP člen 2, 14, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14,458, 458/2.
zavrnitev dokaznega predloga - spor majhne vrednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - prispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka - potni stroški pooblaščenca stranke - nedovoljen pritožbeni razlog - vpogled v drug sodni spis - substanciran dokazni predlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravilen pravni pouk
S tem, ko zatrjuje, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za vpogled v spis delovnega sodišča, kjer je med pravdnima strankama v teku individualni delovni spor, uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa se po drugem odstavku 458. člena s pritožbo v sporu majhne vrednosti več ne more uspešno uveljaviti, omejitev pritožbenih razlogov v pravkar citiranem določilu pa ni mogoče zaobiti z vzročno-posledičnim sklicevanjem na kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer pa je takšna kršitev lahko podana le, v kolikor sodišče zavrne izvedbo (pravočasno predlaganega) dokaza v namen ugotovitve pravno relevantnih dejstev.
rok za odgovor na navedbe nasprotne stranke v sporu majhne vrednosti – zakonski rok
Osemdnevni rok, v katerem lahko tožena stranka v sporu majhne vrednosti vloži pripravljalno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožeče stranke, je nepodaljšljiv zakonski rok.
odgovornost zakonitega zastopnika društva – obveznosti društva – sklepčnost tožbe – odgovornost ustanoviteljev društva
Tožeča stranka bi morala, da bi zoper zakonitega zastopnika društva vložila sklepčno tožbo, zatrjevati, a) da je tožena stranka v svojo korist ali v korist koga drugega zmanjševala premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno ali fizično osebo preprečila povečanje premoženja in b) da je to počela, čeprav je vedela, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Dodatno pa bi morala zatrjevati tudi višino oškodovanja društva, saj odgovorne osebe po 3. odst. 6. člena ZDru-1 odgovarjajo za obveznosti društva le do višine oškodovanja društva, ki so ga s svojim ravnanjem povzročile.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065535
OZ člen 512. ZZK-1 člen 9, 150.
uveljavljanje predkupne pravice solastnika - predkupna pravica - solastnina – tožbeni zahtevek pri uveljavljanju predkupne pravice – razveljavitev prodajne pogodbe – razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – subjektivni rok za uveljavljanje predkupne pravice
Subjektivni roki iz 2. odstavka 512. člena OZ za uveljavljanje predkupne pravice začne teči tedaj, kot je predkupni upravičenec izvedel za prave pogodbene pogoje, neodvisno od dneva vknjižbe lastninske pravice na kupca, ki ni predkupni upravičenec.
Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen in tožba sklepčna le, če poleg zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe vsebuje tudi zahtevek na razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Odpoved trajnega dolžniškega (obligacijskega) razmerja, kar sodna poravnava z dne 18.9.1990 nedvoumno je, ureja 333. člen OZ, po katerem ga, če trajanje tega razmerja ni določeno, lahko prekine vsaka stranka z odpovedjo.
Vnaprejšnja omejitev odškodninske odgovornosti sicer je dovoljena, a pod pogojem, da je določen najvišji znesek odškodnine, pa še ta ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo.
Če se nekdo znajde na drugem koncu sveta, pride na recepcijo hotela ter nato meni nič tebi nič ostane brez sobe, o rezervaciji, za katero je bila dolžna poskrbeti pogodbena stranka, pa ni ne duha ne sluha, takšni osebi ni mogoče nalagati posebnih naporov pri reševanju nastalega položaja.
URS člen 26. ZVPSBNO člen 15, 25. ZS člen 72, 72/2. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - procesna predpostavka - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Če je stranka pred uveljavitvijo ZVPSBNO v postopku, ki je še tekel, vložila nadzorstveno pritožbo po ZS (čl. 72), je izpolnjena procesna predpostavka za uveljavljanje pravičnega zadoščenja zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 15. čl. ZVPSBNO.
premoženjska škoda – škoda zaradi najema nadomestnega vozila – dokaz o plačilu – dokazna ocena
Škodo tožeče stranke (gospodarske družbe) predstavlja zmanjšanje premoženja te družbe. Škoda je tolikšna, kot je bilo zaradi škodnega dogodka oškodovano premoženje te družbe.