Invalidnost se za zavarovance, ki so zavarovani na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti (11. člen ZPIZ/92), ugotavlja glede na sposobnost opravljanja dejavnosti in ne opravljanja dela na delovnem mestu.
Ker tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več, temveč je pod določenimi pogoji še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu, je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 249, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.
nova odmera pokojnine
Ker s pravnomočno odločbo o priznanju starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007 pri tožnici ni bilo odločeno o vštevanju dela plač za leta 1990 do 1994, ki tudi niso bili zajeti v obrazcu M4, ti podatki o izplačilu plač v spornem obdobju predstavljajo novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007, in je potrebno zahtevo za upoštevanje teh plač pri odmeri pokojnine z dne 19. 8. 2008 obravnavati kot zahtevo za novo odmero pokojnine.
povzročitev škode – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izsiljevanje prednosti – standard povprečnega voznika
Manever zavarovanca tožene stranke, ki se je poskušal izogniti trčenju s tožnikovim vozilom, ki je pripeljal iz stranske ceste na prednostno, tako da se je najprej pomaknil bočno na nasprotni vozni pas in nato še zaviral, je bil ustrezen. Zato je zadostil pravnemu standardu potrebne skrbnosti povprečnega voznika.
stroški v postopku za ureditev meje – skupni stroški – kriterij za odločitev o stroških
Določba 139. čl. ZNP pa določa posebne kriterije za odločitev o stroških, ki nastanejo v postopku za ureditev mej. Po splošni določbi omenjenega določila skupne stroške postopka udeleženci trpijo praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. V drugem delu navedenega določila pa so določeni tehtni razlogi, zaradi katerih lahko sodišče o teh stroških navedenega postopka odloči tudi drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno porazdelilo skupne stroške postopka med predlagatelje in prvo udeleženko, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, saj so mejaši v celotni liniji sporne meje. Ker sta preostala dva nasprotna udeleženca mejaša le v skrajnih točkah tromeje, ne pa na določeni daljici znotraj sporne meje, je prvostopenjsko sodišče navedeno okoliščino pravilno upoštevalo kot drug tehtni razlog, zaradi katerega ju ni obvezalo k udeležbi pri skupnih stroških.
S tem ko država pobira lovske pristojbine, v ničemer ni poseženo v tožničino lastninsko pravico in zato tudi prikrajšanje ni podano. Lastnik gozdov svoje lastninske pravice ne more tržiti na ta način, da bi bil odplačni ponudnik lovskih območij. Tako je zato, ker mora lastninska pravica že po ustavi uresničevati tudi socialno funkcijo.
zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi kot pogoj za zaznambo v zemljiški knjigi - formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za samo zaznambo in zemljiškoknjižno sodišče zato tudi ni dolžno preverjati, ali je sklep pravnomočen ali ne. Iz 3. in 4. odst. 45. člena ZIZ res izhaja, da izvršilno sodišče izdani sklep, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, javni knjigi zaradi zaznambe pošlje šele po pravnomočnosti, vendar pa to ne pomeni, da bi imelo zemljiškoknjižno sodišče možnost odločiti, da se zaznamba, če ugotovi, da sklep še ni pravnomočen, ne opravi.
pravni interes za oblikovalno tožbo – pravni interes kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena ZDru-1. Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
premoženjska škoda – škoda zaradi najema nadomestnega vozila – dokaz o plačilu – dokazna ocena
Škodo tožeče stranke (gospodarske družbe) predstavlja zmanjšanje premoženja te družbe. Škoda je tolikšna, kot je bilo zaradi škodnega dogodka oškodovano premoženje te družbe.
ZOR člen 178, 178/2. ZVCP člen 27, 28, 30, 32, 41.
odškodninska odgovornost imetnikov motornih vozil – odgovornost v razmerju s stopnjo krivde
Ob tehtanju krivde za nesrečo je treba izhajati iz teze kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanim prispevkom k nastanku škode. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je odgovornost tožnika, ki je prekršil pravilo prednosti, večja od toženca, ki je, za več kot polovico, prekoračil dovoljeno hitrost.
OZ člen 255, 256, 256/1, 257, 257/1. ZPP člen 185, 286.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - odplačna razpolaganja - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - prekluzija
Za izpodbijanje sporazuma o razdelitvi premoženja bivših zakoncev po 255 čl. OZ, ki je bil sklenjen štiri leta po razvezi zakonske zveze, velja enoletni prekluzivni rok (če ne gre za neodplačno razpolaganje), saj bivši zakonec ni povezana oseba v smislu 2. odst. 256. čl. OZ.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzije in pravila o spremembi tožbe služita istemu cilju – ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Zato je bodisi ob soglasju tožene stranke bodisi ob sodnikovi oceni, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankami, možno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze (izven dodatnega pogoja nekrivde) tudi po prvem naroku, in sicer vse do konca glavne obravnave.
ZOR člen 376, 377, 377/1, 377/2, 390, 390/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 354.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjskopravni zahtevek v obtožnem predlogu - zastaranje – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je v obtožnem predlogu šele naznanila, da bo uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, povsem utemeljeno pa sodišče prve stopnje izpostavlja, da tožeča stranka svojih navedb v obtožnem predlogu ni opredelila niti v tem smislu, da bi navedla zoper koga tak zahtevek namerava uveljavljati, glede na to, da je bil obtožni predlog vložen zoper vse tri policiste, ki so tožečo stranko obravnavali kritičnega dne, specificirala pa ga ni tudi po višini, nenazadnje pa je ugotoviti, da iz obtožnega predloga niti ne izhaja, kakšno obliko škode bi tožeča stranka hotela uveljaviti.
izbrisana družba – vknjižba hipoteke – zaznamba izvršbe
Sklep o izvršbi je bil izdan zoper družbo, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica, čeprav je bila medtem izbrisana iz sodnega registra. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke se lahko opravi.
KZ člen 133, 133/1, 133/2. OZ člen 179. ZPP člen 2, 14, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14,458, 458/2.
zavrnitev dokaznega predloga - spor majhne vrednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - prispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka - potni stroški pooblaščenca stranke - nedovoljen pritožbeni razlog - vpogled v drug sodni spis - substanciran dokazni predlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravilen pravni pouk
S tem, ko zatrjuje, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za vpogled v spis delovnega sodišča, kjer je med pravdnima strankama v teku individualni delovni spor, uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa se po drugem odstavku 458. člena s pritožbo v sporu majhne vrednosti več ne more uspešno uveljaviti, omejitev pritožbenih razlogov v pravkar citiranem določilu pa ni mogoče zaobiti z vzročno-posledičnim sklicevanjem na kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer pa je takšna kršitev lahko podana le, v kolikor sodišče zavrne izvedbo (pravočasno predlaganega) dokaza v namen ugotovitve pravno relevantnih dejstev.
začasna odredba – prepoved vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, kupljeni na javni dražbi – obnova zemljiškoknjižnega postopka
Vpis lastninske pravice na kupca, ki kupi nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku, se izvrši po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča in po postopku, ki ga predvideva ZZK-1. Nedopustno je, da bi zemljiškoknjižno sodišče tak vpis s predlagano začasno odredbo samo sebi prepovedalo, saj bi bila takšna odločitev v nasprotju s pravnomočnim sklepom, ki je bil izdan v drugem (izvršilnem) postopku in izrecnimi zakonskimi določbami.
rok za odgovor na navedbe nasprotne stranke v sporu majhne vrednosti – zakonski rok
Osemdnevni rok, v katerem lahko tožena stranka v sporu majhne vrednosti vloži pripravljalno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožeče stranke, je nepodaljšljiv zakonski rok.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – opustitev – vzročna zveza – povrnitev škode – deljena odgovornost – gospodarska javna služba – koncesija – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja – koncesijska pogodba – subsidiarna odgovornost - državna cesta – upravljavec državne ceste
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu. ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
Ker sta se pravdni stranki v pogodbi dogovorili za anuitetni način vračila posojila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo triletni zastaralni rok, ki je veljal za anuitete po določbi 2. odstavka 372. člena ZOR.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožena stranka ni imela dovoljenja za uporabo varovanih avtorskih del iz repertoarja tožeče stranke, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja pravno podlago za terjatev tožeče stranke določba 198. člena OZ o neupravičeni obogatitvi, ki se smiselno uporablja tudi za uporabo tuje pravice.