Odpoved trajnega dolžniškega (obligacijskega) razmerja, kar sodna poravnava z dne 18.9.1990 nedvoumno je, ureja 333. člen OZ, po katerem ga, če trajanje tega razmerja ni določeno, lahko prekine vsaka stranka z odpovedjo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - splošno pravilo - pogoji za izpodbijanje - rok za vložitev tožbe
Merilo, od kdaj teče rok za izpodbijanje dolžnikovih dejanj, ne predstavlja trenutka pridobitve lastninske pravice tretjega. Pri štetju roka namreč ni bistveni neposredni učinek posameznega od več dejanj dolžnika, pač pa celotna aktivnost dolžnika, ki je usmerjena k oškodovanju upnikov. V spornem primeru je bila vložitev zemljiškoknjižnega predloga s strani dolžnika I. K., eno od dejanj, ki je privedlo do oškodovanja pritožnice in predstavlja skupaj s pripoznavo in na njeni podlagi izdano sodbo na podlagi pripoznave, enotno dejanje, ki ga je dolžnik pričel s pripoznavo in zaključil z vložitvijo predloga v zemljiško knjigo. Zato je tudi vložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo šteti za dejanje, ki ga lahko pritožnica izpodbija na podlagi 255. do 260. čl. OZ. Ker so dolžnikova dejanja najprej z izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka, ki je povzročila izdajo sodbe na podlagi pripoznave, in nato še samoiniciativno realizacijo te sodbe v zemljiški knjigi z vložitvijo predloga za vpis lastninske pravice na ime tožene stranke, kateremu je bilo pravnomočno ugodeno, več kot očitno vsa strmela k namenu oškodovati pritožnico, in so kot takšna vsa nedopustna, zadnje dejanje pa je dolžnik storil manj kot eno leto pred vložitvijo predmetne tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo štelo kot pravočasno (1. odstavek 257. člena OZ), pravilna.
Zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe je potrebno pred izdajo vmesne sodbe rešiti vsa vprašanja, ki sodijo v podlago zahtevka, torej ali tožena stranka odgovarja za obveznost oziroma del obveznosti, ki je predmet tožbenega zahtevka.
povzročitev škode – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izsiljevanje prednosti – standard povprečnega voznika
Manever zavarovanca tožene stranke, ki se je poskušal izogniti trčenju s tožnikovim vozilom, ki je pripeljal iz stranske ceste na prednostno, tako da se je najprej pomaknil bočno na nasprotni vozni pas in nato še zaviral, je bil ustrezen. Zato je zadostil pravnemu standardu potrebne skrbnosti povprečnega voznika.
stroški v postopku za ureditev meje – skupni stroški – kriterij za odločitev o stroških
Določba 139. čl. ZNP pa določa posebne kriterije za odločitev o stroških, ki nastanejo v postopku za ureditev mej. Po splošni določbi omenjenega določila skupne stroške postopka udeleženci trpijo praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. V drugem delu navedenega določila pa so določeni tehtni razlogi, zaradi katerih lahko sodišče o teh stroških navedenega postopka odloči tudi drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno porazdelilo skupne stroške postopka med predlagatelje in prvo udeleženko, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, saj so mejaši v celotni liniji sporne meje. Ker sta preostala dva nasprotna udeleženca mejaša le v skrajnih točkah tromeje, ne pa na določeni daljici znotraj sporne meje, je prvostopenjsko sodišče navedeno okoliščino pravilno upoštevalo kot drug tehtni razlog, zaradi katerega ju ni obvezalo k udeležbi pri skupnih stroških.
OZ člen 82, 82/1, 82/2. SPZ člen 157, 159, 179, 182, 182/1, 185, 185/1 266, 266/2. ZOR člen 992, 992/1, 993, 993/3. dokument : VSM0021044.
kreditna pogodba - zastava
V skladu z drugim odstavkom 266. člena SPZ ostanejo zastavne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, torej pred 01.01.2003, v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.
stroški postopka – načelo uspeha v pravdi - uspeh po temelju in po višini – strošek izvedenca – obveznost plačila izvedenine
Teorija dopušča možnost, da sodišče ob uporabi zakonske dikcije „upoštevanje vseh okoliščin primera“, uporabi metodo ločevanja po temelju in po višini, a je ta metoda namenjena primerom, ko mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, ne zgolj v primeru, ko pri odločanju o višini zahtevka izvedenec upošteva tudi morebitne predhodne zdravstvene težave.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSM0021037
OZ člen 86, 350, 335. SPZ člen 39, 92, 92/3. ZLPP člen 5. ZLNDL člen 1. ZOR člen 103. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/4, 16. ZZK-1 člen 40, 40-3. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 1.
kmetijska zemljišča - varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - amandmaji IX do LXXXIX k Ustavi SRS iz leta 1974 - kmetijske zemljiške skupnosti - pravno nasledstvo - družbena lastnina - vknjižba lastninske pravice na podlagi ZSKZ - ničnost - pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom
Po določbah ZSKZ so predmetna kmetijska zemljišča last Republike Slovenije (14. člen ZSKZ) in so se po stanju ob uveljavitvi zakona prenesle na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (da je tožnica pridobila lastninsko pravico na navedenih nepremičninah na podlagi ZSKZ, tudi toženka ne osporava).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47a.
nagrada izvedenca - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja
Sodnemu izvedencu posebna nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja v smislu določbe 47.a člena Pravilnika ne pripada, saj posebna priprava ob dejstvu, da je dokumentacijo že večkrat proučil, podal je tudi več pisnih mnenj, za kar je prejel nagrado, ni bila potrebna.
začasna odredba pri nepreklicni bančni garanciji - nepreklicna bančna garancija na prvi poziv – neodvisnost bančne garancije – zloraba pravice iz bančne garancije – zvijačno ravnanje upravičenca iz bančne garancije
Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev, izdaja začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) pa je dopustna le izjemoma, in sicer v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi unovčiti. Neodvisna bančna garancija je namreč sredstvo zavarovanja, pri katerem obveznost garanta na izplačilo določenega denarnega zneska ni odvisna od temeljnega posla. Namen neodvisne bančne garancije je doseči, da upnik iz temeljnega posla kot upravičenec iz garancije ne nosi bremena zaradi možnosti zadrževanja plačila. Garantu se priznava pravica, da odkloni izplačilo le tedaj, če upravičenec postavi zahtevo za izplačilo očitno in nesporno neutemeljeno. Zgolj takšna zahteva se šteje za zlorabo pravice iz bančne garancije.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik pristopil k reševanju reklamacij, zaradi česar naj bi bila unovčitev bančne garancije preuranjena, vendar slednje po zaključku višjega sodišča ne utemeljuje zvijačnega ravnanja upravičenca iz garancije ob njegovi unovčitvi. Ker je bančna garancija abstraktna zaveza, pri kateri ugovori iz temeljnega posla ne preidejo v poštev, mora upnik izkazati takšno ravnanje prvega dolžnika, ki ga je mogoče opredeliti kot zvijačnega, česar pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 7/1, 7/1-1c, 7/1-2a, 8, 58, 58/1.. ZPP člen 24.. ZPSV člen 2, 3, 15, 15/1.. ZDSS člen 5.. ZPIZ-1-UPB4 člen 10, 222, 223, 227.. ZZVZZ-UPB3 člen 12, 12/3, 45, 49, 50. ZDavP-2 člen 283.
spor o pristojnosti - plačilo prispevkov - delovni spor - spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem
Socialni spori so skladno s 1. odstavkom 58. člena ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Predmet socialnega spora tako izvira iz obveznega zavarovanja (objektivni kriterij), stranki pa sta nosilec zavarovanja in zavarovanec oziroma zavezanec za plačilo prispevka (objektivni kriterij). Nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je po 10. členu ZPIZ-1 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (3. odstavek 12. člena ZZVZZ).
V obravnavani zadevi ne gre za spor med nosilcem socialnega zavarovanja in zavarovancem oziroma zavezancem za plačilo prispevkov, temveč gre za spor med delavcem in delodajalcem. Takšen spor, kljub temu da gre za spor o plačilu prispevkov, ne izhaja iz zavarovalnega, pač pa iz delovnega razmerja.
S prevzemom nadomestnega poslovnega prostora je bila osnovna (najemna) pogodba spremenjena, s tem pa je prenehala obveznost tožene stranke, da tožeči stranki še naprej zagotavlja rabo prvotnega poslovnega prostora. Izselitev tožene stranke je bila tako sporazumna. Zgolj dejstvo, da je bila tožena stranka dejanska pobudnica preselitve, t.j. da so na njeni strani nastopile okoliščine, ki so terjale izselitev tožnice iz dotedanjih prostorov, ne pomeni kršitve njenih pogodbenih obveznosti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 168, 168/2, 179.
delno plačilo - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - revalorizacija
V primeru, ko je odškodnina delno že plačana, se delno plačilo revalorizira, tako da se opravi preračun na dan odločanja sodišča prve stopnje z računalniškim programom v okviru tako imenovanih revalorizacijskih obresti.
URS člen 134, 134/1, 134/2. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-2, 270.
imuniteta sodnika - dovoljenje državnega zbora za začetek kazenskega postopka - procesna imuniteta - materialnopravna imuniteta
Sodišče prve stopnje bo moralo najprej ugotoviti, ali je obdolženki sodniška funkcija res prenehala (kar bo moralo biti listinsko izkazano), v primeru, da obdolženka še vedno opravlja sodniško funkcijo, pa bo sodišče prve stopnje tudi moralo pridobiti dovoljenje državnega zbora za začetek kazenskega postopka, saj je takšno dovoljenje procesna predpostavka za začetek kazenskega pregona. Če pa bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da obdolženka sodniške funkcije ne opravlja več in zato zanjo procesna imuniteta ne velja, bo moralo o obtožnem predlogu meritorno odločiti. Mnenje oziroma glas, ki ga je dal sodnik pri odločanju, ne more obsegati celote procesnih odločitev, ki pripeljejo do končnega rezultata v posamičnem sodnem postopku, saj v tem primeru sodniki ne bi odgovarjali prav za nikakršna nezakonita dejanja, ki bi jih zagrešili pri vodenju postopka. Materialna imuniteta velja predvsem za mnenje oziroma glas sodnika glede materije, o kateri sodnik sodi oziroma odloča v postopku (npr. ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen ali ne, ali je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano ali ne, ipd).
Sprememba procesnih pravil po pravnomočno končanem postopku ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, saj drugačen pravni predpis na materialnem ali procesnem področju ne pomeni možnost predlaganja novih dejstev ali dokazov.
stranka postopka – priznanje lastnosti stranke – pridobitev sposodbnosti biti stranka – podeljena sposobnost biti stranka – etažni lastniki kot stranka postopka – sposobnost biti stranka – skupnost etažnih lastnikov – plačilo sodne takse za pritožbo – pravočasnost plačila sodne takse – izpolnitev taksne obveznosti
Pritožbeno sodišče meni, da je treba E., ki jo je kot toženo stranko označila tožeča stranka, za rešitev konkretne pravdne zadeve (spor med strankama izvira iz pravnega posla, ki so ga sklenili etažni lastniki, ki jih je zastopal upravnik) priznati lastnost pravdne stranke, saj gre za takšno obliko združevanja, ki izpolnjuje glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, kar pomeni v civilni pravdi sposobnost biti nosilec pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz procesnopravnega razmerja.
neupravičena pridobitev - plačilo odškodnine na podlagi pravnomočne sodbe - vložitev revizije - (ne)dobrovernost prejemnika - zamudne obresti
Po določbi 195. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku.
Tudi ureditve postopkov javnega naročanja se v precejšnji meri trudijo ohraniti načelo svobodnega urejanja pogodbenih razmerij. To pomeni, da cilj in namen specifične ureditve na področju javnih naročil ni v tem, da se naročnika prisiljuje k sklepanju pogodb, pač pa da se mu prepreči favoriziranje ali izigravanje posameznih ponudnikov oz. v kakršnemkoli oziru nepošteno ravnanje pri izbiri najugodnejšega ponudnika.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0067011
ZUstS člen 43, 44. ZIPRS2000 člen 30. ZPP člen 154, 328.
pravne posledice razveljavitve zakona – učinek razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča – učinek razveljavitve zakona za razvoj – očitna pisna pomota sodišča – vezanost na odločitve prvostopnih sodišč – obrazložitev odločitve o pravdnih stroških – specificirani stroškovnik – financiranje kulturnih zavodov s strani občin
Pravne posledice razveljavitve določenega zakona ureja ZUstS v 44. členu in ne v 43. členu. V tej zakonski določbi je določeno, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To zakonsko določilo pove, da se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki nastanejo po začetku učinkov razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. Prav tako pa se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno. ZUstS torej za te slednje primere predpisuje, da razveljavitev zakona učinkuje za nazaj.