ZFPPIPP člen 131, 132, 132/1, 208, 281, 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28.
terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja - izterjava preživninske terjatve – prekinitev postopka izvršbe – posledice uvedbe osebnega stečaja – zakonita subrogacija – prednostna terjatev
Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika – v obravnavanem primeru sklad po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni, kar pomeni, da še vedno gre za preživninsko terjatev.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožena stranka ni imela dovoljenja za uporabo varovanih avtorskih del iz repertoarja tožeče stranke, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja pravno podlago za terjatev tožeče stranke določba 198. člena OZ o neupravičeni obogatitvi, ki se smiselno uporablja tudi za uporabo tuje pravice.
pravni interes za oblikovalno tožbo – pravni interes kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena ZDru-1. Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
Odpoved trajnega dolžniškega (obligacijskega) razmerja, kar sodna poravnava z dne 18.9.1990 nedvoumno je, ureja 333. člen OZ, po katerem ga, če trajanje tega razmerja ni določeno, lahko prekine vsaka stranka z odpovedjo.
Vnaprejšnja omejitev odškodninske odgovornosti sicer je dovoljena, a pod pogojem, da je določen najvišji znesek odškodnine, pa še ta ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo.
Če se nekdo znajde na drugem koncu sveta, pride na recepcijo hotela ter nato meni nič tebi nič ostane brez sobe, o rezervaciji, za katero je bila dolžna poskrbeti pogodbena stranka, pa ni ne duha ne sluha, takšni osebi ni mogoče nalagati posebnih naporov pri reševanju nastalega položaja.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSM0021037
OZ člen 86, 350, 335. SPZ člen 39, 92, 92/3. ZLPP člen 5. ZLNDL člen 1. ZOR člen 103. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/4, 16. ZZK-1 člen 40, 40-3. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 1.
kmetijska zemljišča - varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - amandmaji IX do LXXXIX k Ustavi SRS iz leta 1974 - kmetijske zemljiške skupnosti - pravno nasledstvo - družbena lastnina - vknjižba lastninske pravice na podlagi ZSKZ - ničnost - pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom
Po določbah ZSKZ so predmetna kmetijska zemljišča last Republike Slovenije (14. člen ZSKZ) in so se po stanju ob uveljavitvi zakona prenesle na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (da je tožnica pridobila lastninsko pravico na navedenih nepremičninah na podlagi ZSKZ, tudi toženka ne osporava).
URS člen 134, 134/1, 134/2. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-2, 270.
imuniteta sodnika - dovoljenje državnega zbora za začetek kazenskega postopka - procesna imuniteta - materialnopravna imuniteta
Sodišče prve stopnje bo moralo najprej ugotoviti, ali je obdolženki sodniška funkcija res prenehala (kar bo moralo biti listinsko izkazano), v primeru, da obdolženka še vedno opravlja sodniško funkcijo, pa bo sodišče prve stopnje tudi moralo pridobiti dovoljenje državnega zbora za začetek kazenskega postopka, saj je takšno dovoljenje procesna predpostavka za začetek kazenskega pregona. Če pa bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da obdolženka sodniške funkcije ne opravlja več in zato zanjo procesna imuniteta ne velja, bo moralo o obtožnem predlogu meritorno odločiti. Mnenje oziroma glas, ki ga je dal sodnik pri odločanju, ne more obsegati celote procesnih odločitev, ki pripeljejo do končnega rezultata v posamičnem sodnem postopku, saj v tem primeru sodniki ne bi odgovarjali prav za nikakršna nezakonita dejanja, ki bi jih zagrešili pri vodenju postopka. Materialna imuniteta velja predvsem za mnenje oziroma glas sodnika glede materije, o kateri sodnik sodi oziroma odloča v postopku (npr. ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen ali ne, ali je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano ali ne, ipd).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47a.
nagrada izvedenca - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja
Sodnemu izvedencu posebna nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja v smislu določbe 47.a člena Pravilnika ne pripada, saj posebna priprava ob dejstvu, da je dokumentacijo že večkrat proučil, podal je tudi več pisnih mnenj, za kar je prejel nagrado, ni bila potrebna.
OZ člen 82, 82/1, 82/2. SPZ člen 157, 159, 179, 182, 182/1, 185, 185/1 266, 266/2. ZOR člen 992, 992/1, 993, 993/3. dokument : VSM0021044.
kreditna pogodba - zastava
V skladu z drugim odstavkom 266. člena SPZ ostanejo zastavne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, torej pred 01.01.2003, v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.
S prevzemom nadomestnega poslovnega prostora je bila osnovna (najemna) pogodba spremenjena, s tem pa je prenehala obveznost tožene stranke, da tožeči stranki še naprej zagotavlja rabo prvotnega poslovnega prostora. Izselitev tožene stranke je bila tako sporazumna. Zgolj dejstvo, da je bila tožena stranka dejanska pobudnica preselitve, t.j. da so na njeni strani nastopile okoliščine, ki so terjale izselitev tožnice iz dotedanjih prostorov, ne pomeni kršitve njenih pogodbenih obveznosti.
stroški postopka – načelo uspeha v pravdi - uspeh po temelju in po višini – strošek izvedenca – obveznost plačila izvedenine
Teorija dopušča možnost, da sodišče ob uporabi zakonske dikcije „upoštevanje vseh okoliščin primera“, uporabi metodo ločevanja po temelju in po višini, a je ta metoda namenjena primerom, ko mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, ne zgolj v primeru, ko pri odločanju o višini zahtevka izvedenec upošteva tudi morebitne predhodne zdravstvene težave.
Tudi ureditve postopkov javnega naročanja se v precejšnji meri trudijo ohraniti načelo svobodnega urejanja pogodbenih razmerij. To pomeni, da cilj in namen specifične ureditve na področju javnih naročil ni v tem, da se naročnika prisiljuje k sklepanju pogodb, pač pa da se mu prepreči favoriziranje ali izigravanje posameznih ponudnikov oz. v kakršnemkoli oziru nepošteno ravnanje pri izbiri najugodnejšega ponudnika.
začasna odredba pri nepreklicni bančni garanciji - nepreklicna bančna garancija na prvi poziv – neodvisnost bančne garancije – zloraba pravice iz bančne garancije – zvijačno ravnanje upravičenca iz bančne garancije
Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev, izdaja začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) pa je dopustna le izjemoma, in sicer v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi unovčiti. Neodvisna bančna garancija je namreč sredstvo zavarovanja, pri katerem obveznost garanta na izplačilo določenega denarnega zneska ni odvisna od temeljnega posla. Namen neodvisne bančne garancije je doseči, da upnik iz temeljnega posla kot upravičenec iz garancije ne nosi bremena zaradi možnosti zadrževanja plačila. Garantu se priznava pravica, da odkloni izplačilo le tedaj, če upravičenec postavi zahtevo za izplačilo očitno in nesporno neutemeljeno. Zgolj takšna zahteva se šteje za zlorabo pravice iz bančne garancije.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik pristopil k reševanju reklamacij, zaradi česar naj bi bila unovčitev bančne garancije preuranjena, vendar slednje po zaključku višjega sodišča ne utemeljuje zvijačnega ravnanja upravičenca iz garancije ob njegovi unovčitvi. Ker je bančna garancija abstraktna zaveza, pri kateri ugovori iz temeljnega posla ne preidejo v poštev, mora upnik izkazati takšno ravnanje prvega dolžnika, ki ga je mogoče opredeliti kot zvijačnega, česar pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo.
neupravičena pridobitev - plačilo odškodnine na podlagi pravnomočne sodbe - vložitev revizije - (ne)dobrovernost prejemnika - zamudne obresti
Po določbi 195. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0067011
ZUstS člen 43, 44. ZIPRS2000 člen 30. ZPP člen 154, 328.
pravne posledice razveljavitve zakona – učinek razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča – učinek razveljavitve zakona za razvoj – očitna pisna pomota sodišča – vezanost na odločitve prvostopnih sodišč – obrazložitev odločitve o pravdnih stroških – specificirani stroškovnik – financiranje kulturnih zavodov s strani občin
Pravne posledice razveljavitve določenega zakona ureja ZUstS v 44. členu in ne v 43. členu. V tej zakonski določbi je določeno, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To zakonsko določilo pove, da se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki nastanejo po začetku učinkov razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. Prav tako pa se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno. ZUstS torej za te slednje primere predpisuje, da razveljavitev zakona učinkuje za nazaj.
stranka postopka – priznanje lastnosti stranke – pridobitev sposodbnosti biti stranka – podeljena sposobnost biti stranka – etažni lastniki kot stranka postopka – sposobnost biti stranka – skupnost etažnih lastnikov – plačilo sodne takse za pritožbo – pravočasnost plačila sodne takse – izpolnitev taksne obveznosti
Pritožbeno sodišče meni, da je treba E., ki jo je kot toženo stranko označila tožeča stranka, za rešitev konkretne pravdne zadeve (spor med strankama izvira iz pravnega posla, ki so ga sklenili etažni lastniki, ki jih je zastopal upravnik) priznati lastnost pravdne stranke, saj gre za takšno obliko združevanja, ki izpolnjuje glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, kar pomeni v civilni pravdi sposobnost biti nosilec pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz procesnopravnega razmerja.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 168, 168/2, 179.
delno plačilo - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - revalorizacija
V primeru, ko je odškodnina delno že plačana, se delno plačilo revalorizira, tako da se opravi preračun na dan odločanja sodišča prve stopnje z računalniškim programom v okviru tako imenovanih revalorizacijskih obresti.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 7/1, 7/1-1c, 7/1-2a, 8, 58, 58/1.. ZPP člen 24.. ZPSV člen 2, 3, 15, 15/1.. ZDSS člen 5.. ZPIZ-1-UPB4 člen 10, 222, 223, 227.. ZZVZZ-UPB3 člen 12, 12/3, 45, 49, 50. ZDavP-2 člen 283.
spor o pristojnosti - plačilo prispevkov - delovni spor - spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem
Socialni spori so skladno s 1. odstavkom 58. člena ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Predmet socialnega spora tako izvira iz obveznega zavarovanja (objektivni kriterij), stranki pa sta nosilec zavarovanja in zavarovanec oziroma zavezanec za plačilo prispevka (objektivni kriterij). Nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je po 10. členu ZPIZ-1 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (3. odstavek 12. člena ZZVZZ).
V obravnavani zadevi ne gre za spor med nosilcem socialnega zavarovanja in zavarovancem oziroma zavezancem za plačilo prispevkov, temveč gre za spor med delavcem in delodajalcem. Takšen spor, kljub temu da gre za spor o plačilu prispevkov, ne izhaja iz zavarovalnega, pač pa iz delovnega razmerja.
Sprememba procesnih pravil po pravnomočno končanem postopku ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, saj drugačen pravni predpis na materialnem ali procesnem področju ne pomeni možnost predlaganja novih dejstev ali dokazov.