ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6, 398, 398/1.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Glede na to, da se je prejšnji postopek končal s pravnomočno sodbo z dne 18. 1. 2008, potni nalogi iz leta 2009 ne predstavljajo novega dokaza, na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko dovolilo obnovo postopka. Nova dejstva in novi dokazi so lahko dopustna vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev
Ker tožnik ni dokazal, da se je s toženo stranko dogovoril za sporazumno razrešitev z mesta direktorja in prenehanje delovnega razmerja, ni izpolnjen pogoj za plačilo odpravnine iz individualne pogodbe o zaposlitvi, da bi bil tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pravica do odškodnine – traktor – delovni stroj
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti se ne razširja na primere, ko traktor, ki lahko opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
ZDR člen 82, 82/2, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 97, 97/1, 142, 142/3, 144.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – predsednik uprave
Tožnik je bil kot predsednik uprave odgovoren za sklenjene pravne posle. S tem, ko je sklenil pogodbo brez soglasja skupščine, ki je bila škodljiva za družbo, je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi te kršitve mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zdravstveni pregled
Ker tožnik ni opravil zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten, je kršil pogodbene obveznosti. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je zaradi kršitve podala tožena stranka, je zakonita, od tožene stranke tudi ni bilo mogoče pričakovati, da bi s tožnikom delovno razmerje nadaljevala do izteka odpovednega roka, saj bi storila prekršek, če bi mu še naprej dovolila opravljanje dela (brez opravljenega zdravstvenega pregleda).
ZPP člen 116, 116/1, 224, 224/1, 224/3, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – javna listina – mnenje osebnega zdravnika psihiatra – časovna točka presoje upravičenosti razlogov
Zgolj dejstvo, da gre za mnenje osebnega zdravnika psihiatra še ne pomeni, da je podan dvom v resničnost mnenja. Mnenje zdravnika psihiatra je popolnoma transparentno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca psihiatra, ki ga je podala pritožnica, saj to v obravnavanem primeru ni bilo potrebno. Tožnik se glavne obravnave zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato je podan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje se ugotavlja na dan, ko bi dejanje moralo biti opravljeno.
Sklep o odmeri sodne takse je v skladu z ZST ustrezen pravni naslov za postopanje po 29. členu ZST, kar pomeni, da sodišče po neuspešnem preteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, v nadaljnjem 15-dnevnem roku sporoči neizpolnitev taksne obveznosti pristojnemu davčnemu uradu, naj takso prisilno izterja. Izdaja plačilnih nalogov zatorej po ZST ni predvidena niti potrebna.
Ker pri tožniku, pri katerem je ugotovljena čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ni ugotoviti invalidnosti (ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen), temveč je v ospredju socialna problematika, njegova zahteva po razvrstitvi v I. (ali II., III.) kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljena.
stroški postopka – uspeh v postopku – uspeh po temelju in po višini
V sodni praksi je v primeru,
ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, uveljavljen princip ugotavljanja uspeha ločeno glede temelja in ločeno glede višine zahtevka.
Sama okvara dvigala še ne predstavlja nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, pač pa je nedopustna opustitev ukrepov za primer okvare. Res je sicer, da do poškodbe tožnice ne bi prišlo, če ne bi prišlo do okvare dvigala, saj v tem primeru tudi nedelovanje alarma ne bi povzročilo nadaljnjega teka dogodkov, vendar pa same okvare dvigala ni mogoče šteti kot samostojnega vzroka tožničine škode.
Pravilo o dopustnosti komuliranja zavarovalnine in odškodnine velja zgolj za osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno), ne pa za druge vrste zavarovanja. Iz tega razloga je, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, potrebno odškodnino v višini 3.100,00 EUR, ki jo je iz naslova zavarovanja odgovornosti plačala zavarovalnica, v revaloriziranem znesku odšteti od prisojene odškodnine.
Ker je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 16. 9. 2008, s katero je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2008 zavrnjena, sodišče preizkusi tožbo, vloženo zoper citirani odločbi, ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku odloča vsebinsko, če so izpolnjene procesne predpostavke.
motenje posesti – ponovno motenje posesti – pogoji za izdajo sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti – izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu – vzpostavitev prejšnjega stanja
Pojmovno do ponovnega motenja posesti sploh ne more priti, če prejšnje posestno stanje ni bilo že vzpostavljeno, kar lahko vodi le k zaključku, da mora biti za izdajo sklepa o izvršbi po 229. členu ZIZ obveznost po prvotnem izvršilnem naslovu prostovoljno izpolnjena ali pa mora biti proti dolžniku opravljena izvršba.
soglasje glede dodelitve mladoletnih otrok – nadzor nad soglasjem glede dodelitve mladoletnih otrok – pravica do odstopa od soglasja glede dodelitve mladoletnih otrok – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Ne glede na to, da pravdni stranki dosežeta soglasje o tem, kateremu od njiju se dodelijo mladoletni otroci, pa mora sodišče tako soglasje preizkusiti in ugotoviti, ali je v skladu z interesi otrok.
Bistvena za presojo razmerja med pravdnima strankama je njegova pravna opredelitev. Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZHKS odgovarja ustanoviteljica Z. S, z.b.o. - v stečaju solidarno in neomejeno za poravnavo obveznosti H. S. – v stečaju. Med tožečimi strankami in družbo Z. S, z.b.o. - v stečaju torej obstoji odnos zakonitega poroštva.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni zmanjšanja porokove obveznosti. Porok je tako dolžan upnikom izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od akcesornosti. Izjemo od akcesornosti utemeljuje tudi namen poroštva.
oprostitev plačila sodne takse – obseg in vsebina drugih sporov kot kriterij
Dejstvo, da je tožeča stranka v drugem sporu dosegla oprostitev plačila sodne takse ne pomeni, da bi avtomatično morala tudi v tem sporu uspeti s svojim predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
objektivna odškodninska odgovornost železnice – vlak - prehod čez železniško progo - prečkanje proge izven prehoda – sokrivda – alkoholiziranost - prispevek oškodovanca
Železnice objektivno odgovarjajo za škodo, nastalo pri tem, ko poškodovanec prečka tire. To ni povsem nepričakovano, če se zgodi na mestu, kjer je to zelo pogosto, da je to opazno tudi zaradi uhojene steze in kjer tudi nesreče niso redke. Oškodovanec, ki je tam prečkal tire, pa jih ne bi smel, in je bil pod močnim vplivom alkohola (2,33 – 2,39 g/ na kg), je za nesrečo sam kriv 80 %.
O tem, kateri dokazi se izvajajo v skladu z 213. členom ZPP, odloča sodišče, to pa ne pomeni, da ima diskrecijsko pravico. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti argumentirana. S tem, ko sodišče za ugotovitev tožnikovih navedb glede relevantnih dejstev ni izvajalo predlaganih dokazov, ni ravnalo v skladu s formalnimi okvirji proste dokazne ocene, saj ta ni bila vestna in skrbna in je v posledici tega prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, ki bistveno vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
zavrženje tožbe – res iudicata – identičnost zahtevka
Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi z dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni zahtevek, je abstrakten in nam šele razlogi sodbe povedo, zakaj je zavrnjen. Šele razlogi nam tedaj pomagajo individualizirati zahtevek.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 424.
subjektivna sprememba tožbe – kršitev načela kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave - opustitev vročitve subjektivne spremembe tožbe – zamudni sklep – pravilna vročitev tožbe
Ker je tožnik spremenil ime toženca (subjektivna sprememba tožbe) z vlogo, ki pa novo označenemu tožencu ni bila vročena, sodišče ne bi smelo izdati zamudnega sklepa. Storjena je zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.