obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pravica do odškodnine – traktor – delovni stroj
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti se ne razširja na primere, ko traktor, ki lahko opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – razbremenitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca
Dokazno breme za razbremenitev odškodninske odgovornosti nosi delodajalec, ki mora dokazati, da za škodo, ki jo pretrpi delavec, ni odgovoren (ne krivdno in ne objektivno). Delo mora organizirati tako, da poteka varno. Za razbremenitev odškodninske odgovornosti ne zadošča, da je ravnanje delavca izven delovnih dolžnosti in pristojnosti oziroma da je samovoljno in v nasprotju s postopanjem v okviru varnega opravljanja dela, ravnanje mora biti poleg tega še neizogibno in nepričakovano.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 179.
objektivna odgovornost - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina
Četudi je imel tožnik možnost odkloniti nevarno delo, zgolj zaradi tega ker tega ni storil in je delo, kot je bilo odrejeno, opravljal, ni mogoče šteti, da je soodgovoren za nesrečo pri delu. Tožena stranka mu nevarnega dela sploh ne bi smela odrediti, ker pa mu je takšno delo odredila, je v celoti odgovorna za škodo, ki jo je utrpel.
krivdno ravnanje delavca – odgovornost delodajalca – konj – učitelj jahanja - udarjanje po sprednjem in zadnjem delu – dokazna ocena
Učiteljica jahanja je ravnala krivdno, ko je udarjala konja po sprednjem in zadnjem delu, zaradi česar se je konj dvignil na zadnje noge in padel skupaj s tožnico. Za utrpelo škodo je zato odgovoren konjeniški klub, pri katerem je delala učiteljica jahanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zdravstveni pregled
Ker tožnik ni opravil zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten, je kršil pogodbene obveznosti. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je zaradi kršitve podala tožena stranka, je zakonita, od tožene stranke tudi ni bilo mogoče pričakovati, da bi s tožnikom delovno razmerje nadaljevala do izteka odpovednega roka, saj bi storila prekršek, če bi mu še naprej dovolila opravljanje dela (brez opravljenega zdravstvenega pregleda).
ZPP člen 116, 116/1, 224, 224/1, 224/3, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – javna listina – mnenje osebnega zdravnika psihiatra – časovna točka presoje upravičenosti razlogov
Zgolj dejstvo, da gre za mnenje osebnega zdravnika psihiatra še ne pomeni, da je podan dvom v resničnost mnenja. Mnenje zdravnika psihiatra je popolnoma transparentno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca psihiatra, ki ga je podala pritožnica, saj to v obravnavanem primeru ni bilo potrebno. Tožnik se glavne obravnave zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato je podan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje se ugotavlja na dan, ko bi dejanje moralo biti opravljeno.
zavrženje tožbe – res iudicata – identičnost zahtevka
Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi z dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni zahtevek, je abstrakten in nam šele razlogi sodbe povedo, zakaj je zavrnjen. Šele razlogi nam tedaj pomagajo individualizirati zahtevek.
zavarovalna pogodba - prometna nesreča - pobeg s kraja nesreče - zavedanje o obstoju nesreče - izguba zavarovalnih pravic
Za ekskulpacijo ni dovolj, da toženec dokaže, da se ni zavedal, da je v zvezi z njegovo vožnjo prišlo do nesreče. Dokazati mora, da se tudi ni mogel zavedati tega dejstva.
sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – ničnost sodne poravnave – aktivna legitimacija –pravica do sodnega varstva oseb, ki niso stranke sodne poravnave – razpis glavne obravnave
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodne odločbe, jo je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V ZPP je kot izredno pravno sredstvo za izpodbijanje sodne poravnave predpisana tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki pa jo lahko vloži le stranka, ki je sodno poravnavo sklenila, ne pa tudi tretja oseba. Ker tožnika nista bila stranki sodne poravnave, ki je predmet te pravde, tako s tožbo ne moreta zahtevati njene razveljavitve.
Sama okvara dvigala še ne predstavlja nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, pač pa je nedopustna opustitev ukrepov za primer okvare. Res je sicer, da do poškodbe tožnice ne bi prišlo, če ne bi prišlo do okvare dvigala, saj v tem primeru tudi nedelovanje alarma ne bi povzročilo nadaljnjega teka dogodkov, vendar pa same okvare dvigala ni mogoče šteti kot samostojnega vzroka tožničine škode.
Pravilo o dopustnosti komuliranja zavarovalnine in odškodnine velja zgolj za osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno), ne pa za druge vrste zavarovanja. Iz tega razloga je, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, potrebno odškodnino v višini 3.100,00 EUR, ki jo je iz naslova zavarovanja odgovornosti plačala zavarovalnica, v revaloriziranem znesku odšteti od prisojene odškodnine.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – zelo hud primer po Fischerjevi lestvici – trditvena podlaga – stroški zdravljenja – izgubljen zaslužek
Stranki ni treba ob tako obsežnih zdravstvenih posegih v svoji trditveni podlagi drobnjakarsko povzeti vsako nevšečnost, ki jo je med zdravljenjem prestala in ki se domneva glede na način zdravljenja zadobljenih poškodb.
Tožnik bi moral storiti vse, da se obseg škode ne bi povečeval, torej tudi koristiti možne socialne transfere v Republiki Sloveniji na področju zobozdravstvenega varstva.
ZZVZZ člen 80, 80/4, 81, 81/2, 81/2-1. ZDSS-1 člen 63.
začasna nezmožnost za delo – invalidnost
Ker je tožnik skladno z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in je zmožen za delo z določenimi omejitvami, je sodišče prve stopnje njegovo začasno nezmožnost za delo pravilno ugotavljalo upoštevaje delo z omejitvami, za katerega je zmožen kot invalid III. kategorije.
Bistvena za presojo razmerja med pravdnima strankama je njegova pravna opredelitev. Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZHKS odgovarja ustanoviteljica Z. S, z.b.o. - v stečaju solidarno in neomejeno za poravnavo obveznosti H. S. – v stečaju. Med tožečimi strankami in družbo Z. S, z.b.o. - v stečaju torej obstoji odnos zakonitega poroštva.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni zmanjšanja porokove obveznosti. Porok je tako dolžan upnikom izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od akcesornosti. Izjemo od akcesornosti utemeljuje tudi namen poroštva.
O tem, kateri dokazi se izvajajo v skladu z 213. členom ZPP, odloča sodišče, to pa ne pomeni, da ima diskrecijsko pravico. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti argumentirana. S tem, ko sodišče za ugotovitev tožnikovih navedb glede relevantnih dejstev ni izvajalo predlaganih dokazov, ni ravnalo v skladu s formalnimi okvirji proste dokazne ocene, saj ta ni bila vestna in skrbna in je v posledici tega prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, ki bistveno vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
preživnina – vezanost sodišča na zahtevek – stroški postopka
V družinskih sporih lahko sodišče določi višjo preživnino, kot je zahtevana v tožbenem zahtevku. Vendar pa mora sodišče pred tem strankam dati možnost, da se o tem izjavijo.
Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, postane vrednotno izmaličena, če bi stroške, ki so po naravi skupni, morala kriti tista stranka, ki je založila predujem.
zapustnikovi dolgovi – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – vsebina sklepa o dedovanju – priznanje terjatve po zapustnikovem dediču
V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil uveljavlja v pravdi.
izvajanje zaporne kazni – nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost zavoda za prestajanje kazni zapora – fizični napad sojetnika – skrbno ravnanje – zagotavljanje varnosti in reda - nenaden napad – objektivna odgovornost
Izvajanje zapornih kazni, četudi gre praviloma za sobivanje z ostalimi zaporniki v istem prostoru, brez dvoma ne predstavlja nevarne dejavnosti. Za škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel zaradi fizičnega napada sojetnika, tožena stranka zato ni odgovorna po pravilih o objektivni odgovornosti.
Delavci zavarovanca tožene stranke (pazniki v zaporu) so pred obravnavanim dogodkom glede zagotavljanja varnosti ter reda in discipline pri zapornikih ravnali skladno z določili Pravilnika o izvrševanju nalog paznikov. Tudi drugačna organizacija oziroma večje število paznikov ne bi moglo preprečiti nenadnega in nerazložljivega napada sozapornika na tožnika.