ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vračunanje daril v dedni delež - aktivna legitimacija dediča - zahtevek na uveljavitev lastninske pravice
Tožnika uveljavljata lastninskopravne zahtevke, saj sta kot dediča vstopila v pravice zapustnika in imata zato pravico uveljavljati zahtevke proti sodediču, ki je zapustnikov dolžnik. Dediči lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagajo tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kateremkoli veljavno pravnem temelju, razen na dednopravnem.
Za poravnavo veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. In ker zakon tu ne izključuje možnosti razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, veljajo določbe 112. člena in nasl. OZ tudi za sodno poravnavo.
Skladno z določbo 112. člena OZ spremenjene okoliščine stranko, ki se nanjo sklicuje, upravičujejo do razveze in ne do spremembe pogodbe - možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je dana nasprotni stranki, ki želi pogodbo vzdržati v veljavi.
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 8, 8/1, 9, 9/6, 239.
začasna odredba – res iudicata – identiteta pravovarstvenega zahtevka
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov).
Kdaj gre za identiteto pravovarstvenega zahtevka – v obravnavanem primeru za identiteto prvo in drugo vloženega predloga za izdajo začasne odredbe – je potrebno presojati tako glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja, kot tudi glede na zatrjevano dejansko stanje, ki je bilo v posamezni zadevi, ki naj se obravnava, podlaga za predlog sodišču, da izda začasno odredbo.
pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.
ZDen člen 64, 64/2, 88, 88/1, 88/2, 88/3. OZ člen 90, 90/2.
prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet vrnitve v denacionalizacijskem postopku - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – možnost vrnitve nepremičnine - ničnost pravnih poslov – prepoved razpolaganja manjšega pomena
Določilo 1. odstavka 88. člena ZDen uzakonja prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve. S to prepovedjo je nepremičnina, na kateri stoji stanovanje, ki je predmet kupoprodajne pogodbe, izvzeta iz pravnega prometa. Namen tega predpisa je, da se začasno do odločitve o zahtevku za denacionalizacijo, ustavi promet s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije. Obstoj dolžnosti vrnitve pa je treba tolmačiti kot možnost vrnitve, in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve premoženja.
Prepoved razpolaganja, ki jo uzakonja ZDen v 88. členu, ne pomeni prepovedi manjšega pomena. Gre namreč za zakonsko določeno prepoved razpolaganja (ius cogens).
sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – ničnost sodne poravnave – aktivna legitimacija –pravica do sodnega varstva oseb, ki niso stranke sodne poravnave – razpis glavne obravnave
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodne odločbe, jo je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V ZPP je kot izredno pravno sredstvo za izpodbijanje sodne poravnave predpisana tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki pa jo lahko vloži le stranka, ki je sodno poravnavo sklenila, ne pa tudi tretja oseba. Ker tožnika nista bila stranki sodne poravnave, ki je predmet te pravde, tako s tožbo ne moreta zahtevati njene razveljavitve.
uporaba slovenskega prava - spor z mednarodnim elementom – kriterij najtesnejše zveze – pogodba o finančnem leasingu – pogajanja za sklenitev pogodbe
Ker so pogajanja za sklenitev pogodbe o finančnem leasingu potekala v Sloveniji, do sklenitve pogodbe pa ni prišlo, ima pravno razmerje tesnejšo vez s slovenskim pravom.
naročilo – podjemna pogodba – zaloge – proizvodnja detergentov
Skladno s 641. OZ je naročnik dolžan prevzeti delo, če je bilo slednje izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla. V konkretnem primeru tožeča stranka vtožuje plačilo računa, izstavljenega za izdelavo detergentov in mehčalcev. Za uporabo omenjenega materialno pravnega pravila je zato ključna ugotovitev dejstva, ali je bilo delo naročeno in izvedeno v skladu s pogodbo in pravili posla.
nastanek taksne obveznosti – taksna obveznost za pravdni postopek – postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – prispetje spisa na pravdno sodišče
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da obveznost tožeče stranke za plačilo taksne obveznosti za redni postopek ni nastala, ker se sodni proces ni odvil, saj je taksna obveznost nastala tistega dne, ko je spis prispel na prvostopenjsko (Okrožno) sodišče in torej pred dnem 18. 01. 2010, ko je tožeča stranka sodišču poslala vlogo, s katero je umaknila izvršbo. Tudi poprejšnji delni umiki izvršbe z dne 09. 09. 2009 in 29. 09. 2009 niso upoštevni, ker jih je tožeča stranka podala po vložitvi dolžnikovega ugovora v izvršilnem postopku, torej ko se je pravda med strankama že začela. Morebitni predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je podan prepozno.
Tožena stranka je tista, ki mora skladno z določilom 1. odst. 399. člena ZGD-1 izkazati okoliščine, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
imenovanje stečajnega upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja
Pritožnik bi imel pravico do pritožbe zoper sklep v delu, ki se nanaša na imenovanje stečajnega upravitelja, le v kolikor bi bilo to v ZFPPIPP izrecno določeno, kar pa ni.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
Ker je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 16. 9. 2008, s katero je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2008 zavrnjena, sodišče preizkusi tožbo, vloženo zoper citirani odločbi, ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku odloča vsebinsko, če so izpolnjene procesne predpostavke.
motenje posesti – ponovno motenje posesti – pogoji za izdajo sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti – izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu – vzpostavitev prejšnjega stanja
Pojmovno do ponovnega motenja posesti sploh ne more priti, če prejšnje posestno stanje ni bilo že vzpostavljeno, kar lahko vodi le k zaključku, da mora biti za izdajo sklepa o izvršbi po 229. členu ZIZ obveznost po prvotnem izvršilnem naslovu prostovoljno izpolnjena ali pa mora biti proti dolžniku opravljena izvršba.
zapustnikovi dolgovi – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – vsebina sklepa o dedovanju – priznanje terjatve po zapustnikovem dediču
V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil uveljavlja v pravdi.
izvajanje zaporne kazni – nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost zavoda za prestajanje kazni zapora – fizični napad sojetnika – skrbno ravnanje – zagotavljanje varnosti in reda - nenaden napad – objektivna odgovornost
Izvajanje zapornih kazni, četudi gre praviloma za sobivanje z ostalimi zaporniki v istem prostoru, brez dvoma ne predstavlja nevarne dejavnosti. Za škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel zaradi fizičnega napada sojetnika, tožena stranka zato ni odgovorna po pravilih o objektivni odgovornosti.
Delavci zavarovanca tožene stranke (pazniki v zaporu) so pred obravnavanim dogodkom glede zagotavljanja varnosti ter reda in discipline pri zapornikih ravnali skladno z določili Pravilnika o izvrševanju nalog paznikov. Tudi drugačna organizacija oziroma večje število paznikov ne bi moglo preprečiti nenadnega in nerazložljivega napada sozapornika na tožnika.
Ker sta tožeči stranki v sporu uspeli le delno, in sicer glede spremembe izpodbijanih odločb v zvezi s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, nista pa uspeli s tožbenim zahtevkom na razvrstitev v II. oziroma I. kategorijo invalidnosti, glede na uspeh v pravdi nista upravičeni do povrnitve vseh stroškov, temveč le do sorazmernega dela.