Bistvena za presojo razmerja med pravdnima strankama je njegova pravna opredelitev. Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZHKS odgovarja ustanoviteljica Z. S, z.b.o. - v stečaju solidarno in neomejeno za poravnavo obveznosti H. S. – v stečaju. Med tožečimi strankami in družbo Z. S, z.b.o. - v stečaju torej obstoji odnos zakonitega poroštva.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni zmanjšanja porokove obveznosti. Porok je tako dolžan upnikom izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od akcesornosti. Izjemo od akcesornosti utemeljuje tudi namen poroštva.
Za osebo, ki je starostno upokojena in se nato vpiše v register zasebnega športnega delavca pri ministrstvu, pristojnem za šport, se šteje, da opravlja pridobitno dejavnost, ki je enaka pridobitni dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov. Tako je podana pravna podlaga za obvezen vstop v zavarovanje takoj ob vpisu v register.
Izvzem iz zavarovanja po 1. odst. 18. člena ZPIZ-1 je mogoče upoštevati le za naprej in je namenjen tistim zavarovancem, ki izkazujejo trajne težave v poslovanju podjetja in izključuje krajša obdobja finančnih težav, ki jih je mogoče reševati z olajšavami pri plačilu prispevkov.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
Ker je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 16. 9. 2008, s katero je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2008 zavrnjena, sodišče preizkusi tožbo, vloženo zoper citirani odločbi, ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku odloča vsebinsko, če so izpolnjene procesne predpostavke.
motenje posesti – ponovno motenje posesti – pogoji za izdajo sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti – izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu – vzpostavitev prejšnjega stanja
Pojmovno do ponovnega motenja posesti sploh ne more priti, če prejšnje posestno stanje ni bilo že vzpostavljeno, kar lahko vodi le k zaključku, da mora biti za izdajo sklepa o izvršbi po 229. členu ZIZ obveznost po prvotnem izvršilnem naslovu prostovoljno izpolnjena ali pa mora biti proti dolžniku opravljena izvršba.
ZDR člen 137, 137/1, 137/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – stvarna pristojnost
Zahtevek za plačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela predstavlja delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala pri svojem delodajalcu. Ta je namreč na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela dolžan obračunati in izplačati nadomestilo ter nato, če so za to izpolnjeni pogoji, zahtevati plačilo nadomestila od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za odločitev v takšnem sporu pristojno delovno in ne socialno sodišče.
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. ZOZP člen 7, 22. OZ člen 131.
razveljavitev odločbe v sporu majhne vrednosti – sprememba lastnika vozila med trajanjem zavarovanja – avtomobilsko zavarovanje – lastništvo vozila
Sprememba lastništva vozila sama po sebi ne pomeni tudi prenehanja veljavnosti sklenjene zavarovalne pogodbe. Po 22. členu ZOZP v primeru, če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
Pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v sporu majhne vrednosti lahko razveljavi in mu vrne zadevo v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.
pridobitev zastavne pravice – dobrovernost – lex commissoriae
Opustitev pridobitve verige pogodb, ki bi bila podlaga za zemljiškoknjižni vpis prvega toženca, ni dokaz slabe vere druge toženke, saj je prvi toženec drugi toženki zamolčal, da je po že sklenjeni pogodbi s tožnikoma, s katero je drugi toženki izkazal lastništvo zastavljenega stanovanja, sklenil še pogodbo s pridržkom lastninske pravice. Šele kombinacija prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe je, kot je odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, privedla do ničnosti obeh pogodb (zaradi kršenja prepovedi lex commissoriae), za nedobrovernost pa bi morala biti toženka z njo seznanjena.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/2, 10. ZPP člen 108, 108/5.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - vročanje v države članice Evropske unije - overjen prevod v jezik zaprošene države
Ker je bilo sodišče v obravnavanem primeru s strani organa za sprejem obveščeno, da naslovnik zavrača sprejem pisanj in zahteva prevod pisanj v uradni jezik zaprošene države, je bilo sodišče prve stopnje dolžno postopati v skladu z določili 2. odstavka 8. člena uredbe, ki dopušča možnost zavrnitve sprejema pisanja. Zato je tožečo stranko pravilno pozvalo naj nepopolno vlogo – mandatno tožbo s prilogami, plačilni nalog in sklep sodišča, ki jih zaradi zavrnitve sprejema pisanja ni bilo mogoče vročiti toženi stranki, dopolni tako, da predloži overjene prevode v jeziku zaprošene države članice, sicer postopka ni mogoče nadaljevati.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - zavrženje zahteve
Glede na to, da je bila sodna praksa v zvezi s priznavanjem delne pokojnine zavarovancem, ki opravljajo odvetniško dejavnost (kot tožnica), uveljavljena že pred izdajo dokončne odločbe toženke, zoper katero tožnica ni vložila pritožbe, tožnica z novo zahtevo ne more doseči ponovnega odločanja o njeni pravici do delne pokojnine (saj se od izdaje dokončne odločbe do ponovne zahteve niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila).
ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3, 120, 120/2, 148. ZIZ člen 76, 76/2, 167, 170, 170/2, 194, 194/4. ZNP člen 36. ZS člen 2, 2/3.
razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke – neuspešna prodaja nepremičnine - nepoložitev predujma za izvršilne stroške
Če izvršilno sodišče ustavi izvršbo v primeru neuspešne prodaje nepremičnine na prodajnih narokih, upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zaznamovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, vendar pa med to izjemo konkretna situacija (ko je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo, ker upnik v določenem roku ni položil predujma za izvršilne stroške, ki bodo nastali zaradi cenitve nepremičnine) ne spada.
Sama okvara dvigala še ne predstavlja nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, pač pa je nedopustna opustitev ukrepov za primer okvare. Res je sicer, da do poškodbe tožnice ne bi prišlo, če ne bi prišlo do okvare dvigala, saj v tem primeru tudi nedelovanje alarma ne bi povzročilo nadaljnjega teka dogodkov, vendar pa same okvare dvigala ni mogoče šteti kot samostojnega vzroka tožničine škode.
Pravilo o dopustnosti komuliranja zavarovalnine in odškodnine velja zgolj za osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno), ne pa za druge vrste zavarovanja. Iz tega razloga je, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, potrebno odškodnino v višini 3.100,00 EUR, ki jo je iz naslova zavarovanja odgovornosti plačala zavarovalnica, v revaloriziranem znesku odšteti od prisojene odškodnine.
sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – ničnost sodne poravnave – aktivna legitimacija –pravica do sodnega varstva oseb, ki niso stranke sodne poravnave – razpis glavne obravnave
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodne odločbe, jo je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V ZPP je kot izredno pravno sredstvo za izpodbijanje sodne poravnave predpisana tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki pa jo lahko vloži le stranka, ki je sodno poravnavo sklenila, ne pa tudi tretja oseba. Ker tožnika nista bila stranki sodne poravnave, ki je predmet te pravde, tako s tožbo ne moreta zahtevati njene razveljavitve.
ugovor proti opominu za plačilo zapuščinske takse – zahteva stranke za izdajo odločbe o odmeri takse
Sodišče druge stopnje s sklepom z dne 21.10.2009 ni odločalo o plačilu zapuščinske oziroma opominske takse. Tisti del pritožbe, vložene proti sklepu o dedovanju, v katerem je pritožnik ugovarjal plačilu sodne takse, je treba v skladu z določbo 27. člena ZST obravnavati kot zahtevo stranke, za izdajo odločbe o odmeri takse.
prehodne in končne določbe ZST-1 – sodna taksa za revizijo
V primeru, ko je bila sama revizija vložena sicer po uveljavitvi ZST-1, sam postopek pa je pričel teči pred uveljavitvijo tega zakona, je potrebno uporabiti postopek in tudi višino takse, kot je veljalo po ZST.
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v zadevi opr. št. I Pg 381/2005 izvedenec že ocenil vrednost opravljenih del, plačilo, katerih se v tem sporu uveljavlja, ne izhaja, da bo v njem tudi ugotovljen obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v predmetni zadevi, v katerem se uveljavlja zahteva za dokončanje dogovorjenih del.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vračunanje daril v dedni delež - aktivna legitimacija dediča - zahtevek na uveljavitev lastninske pravice
Tožnika uveljavljata lastninskopravne zahtevke, saj sta kot dediča vstopila v pravice zapustnika in imata zato pravico uveljavljati zahtevke proti sodediču, ki je zapustnikov dolžnik. Dediči lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagajo tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kateremkoli veljavno pravnem temelju, razen na dednopravnem.
zavrženje tožbe – res iudicata – identičnost zahtevka
Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi z dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni zahtevek, je abstrakten in nam šele razlogi sodbe povedo, zakaj je zavrnjen. Šele razlogi nam tedaj pomagajo individualizirati zahtevek.
zavarovalna pogodba - prometna nesreča - pobeg s kraja nesreče - zavedanje o obstoju nesreče - izguba zavarovalnih pravic
Za ekskulpacijo ni dovolj, da toženec dokaže, da se ni zavedal, da je v zvezi z njegovo vožnjo prišlo do nesreče. Dokazati mora, da se tudi ni mogel zavedati tega dejstva.