invalidnost - kategorija invalidnosti - invalid II. kategorije
Tožnik, ki je nezmožen opravljati delo pletilca zaradi bolezni, še nadalje pa je zmožen opravljati delo na delovnem mestu, ki ne zahteva dobrega globinskega vida, dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega globokega prepogibanja in dolgotrajne prisilne drže s polnim delovnim časom, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve. Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Z začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe preneha pravica upnikov proti aktivnemu družbeniku. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da nadaljuje postopek z aktivnim družbenikom kot toženo stranko.
odkup stanovanja – stanovanjska pravica – pravočasnost zahteve za odkup – ugovor pasivne legitimacije
Za presojo ugovora zgrešene pasivne legitimacije je bistveno, ali je toženec solastniški delež na nepremičnini, ki zajema tudi stanovanje, ki je predmet tega postopka, prenesel na drugotoženca, zoper katerega je bila tožba umaknjena.
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/1, 339/1-8- ZPIZ-1 člen 261.
načelo kontradiktornosti - priznanje invalidnosti
V kolikor obstajajo neskladja med mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje ter med priloženo medicinsko dokumentacijo glede odločilnih dejstev, sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga stranke, da se ta dejstva ugotovijo tudi z izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca ustrezne specialnosti. Zavrnitev takšnega dokaza bi bila utemeljena le v primeru, če bi bilo dejansko stanje ustrezno razčiščeno z izvedbo drugih dokazov. V nasprotnem primeru pa pride do kršitve pravice stranke do izjave v postopku oziroma do obravnavanja pred sodiščem.
preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini – stavbno zemljišče v družbeni lastnini
Ugotovitev, da je pravna prednica tožeče stranke prenesla pravico uporabe na spornih parcelah na pravno prednico druge tožene stranke, in ugotovitev, da je imela prva tožena stranka po dokončani gradnji na teh parcelah na podlagi odločbe pravne prednice tožnice obveznost na drugo toženo stranko prenesti (svojo začasno pridobljeno) pravico uporabe, izključujeta sklepanje, da bi lahko bila ob uveljavitvi ZLNDL dejanska imetnica pravice uporabe tožnica. Že to pa zadošča za presojo, da njen zahtevek na pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL ne more biti utemeljen.
Pri zdravljenju ni mogoče govoriti o nevarni dejavnosti, zaradi katere bi bilo upravičeno uporabiti pravilo o objektivni odgovornosti zaradi ogrožanja, ampak zdravstvena ustanova vselej odgovarja krivdno. Kadar zdravstvena ustanova opravi poseg v soglasju z bolnikom, je razmerje med zdravstveno ustanovo in bolnikom pogodbene narave, zdravstvena ustanova pa je objektivno odgovorna za ravnanje svojih delavcev.
Ravnanje zdravnika opredelimo kot nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben, pri čemer je kot merilo treba vzeti ravnanje povprečnega strokovnjaka njegove vrste.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/2, 10. ZPP člen 108, 108/5.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - vročanje v države članice Evropske unije - overjen prevod v jezik zaprošene države
Ker je bilo sodišče v obravnavanem primeru s strani organa za sprejem obveščeno, da naslovnik zavrača sprejem pisanj in zahteva prevod pisanj v uradni jezik zaprošene države, je bilo sodišče prve stopnje dolžno postopati v skladu z določili 2. odstavka 8. člena uredbe, ki dopušča možnost zavrnitve sprejema pisanja. Zato je tožečo stranko pravilno pozvalo naj nepopolno vlogo – mandatno tožbo s prilogami, plačilni nalog in sklep sodišča, ki jih zaradi zavrnitve sprejema pisanja ni bilo mogoče vročiti toženi stranki, dopolni tako, da predloži overjene prevode v jeziku zaprošene države članice, sicer postopka ni mogoče nadaljevati.
pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.
ZDR člen 137, 137/1, 137/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – stvarna pristojnost
Zahtevek za plačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela predstavlja delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala pri svojem delodajalcu. Ta je namreč na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela dolžan obračunati in izplačati nadomestilo ter nato, če so za to izpolnjeni pogoji, zahtevati plačilo nadomestila od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za odločitev v takšnem sporu pristojno delovno in ne socialno sodišče.
nastanek taksne obveznosti – taksna obveznost za pravdni postopek – postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – prispetje spisa na pravdno sodišče
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da obveznost tožeče stranke za plačilo taksne obveznosti za redni postopek ni nastala, ker se sodni proces ni odvil, saj je taksna obveznost nastala tistega dne, ko je spis prispel na prvostopenjsko (Okrožno) sodišče in torej pred dnem 18. 01. 2010, ko je tožeča stranka sodišču poslala vlogo, s katero je umaknila izvršbo. Tudi poprejšnji delni umiki izvršbe z dne 09. 09. 2009 in 29. 09. 2009 niso upoštevni, ker jih je tožeča stranka podala po vložitvi dolžnikovega ugovora v izvršilnem postopku, torej ko se je pravda med strankama že začela. Morebitni predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je podan prepozno.
ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3, 120, 120/2, 148. ZIZ člen 76, 76/2, 167, 170, 170/2, 194, 194/4. ZNP člen 36. ZS člen 2, 2/3.
razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke – neuspešna prodaja nepremičnine - nepoložitev predujma za izvršilne stroške
Če izvršilno sodišče ustavi izvršbo v primeru neuspešne prodaje nepremičnine na prodajnih narokih, upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zaznamovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, vendar pa med to izjemo konkretna situacija (ko je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo, ker upnik v določenem roku ni položil predujma za izvršilne stroške, ki bodo nastali zaradi cenitve nepremičnine) ne spada.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
Bistvena za presojo razmerja med pravdnima strankama je njegova pravna opredelitev. Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZHKS odgovarja ustanoviteljica Z. S, z.b.o. - v stečaju solidarno in neomejeno za poravnavo obveznosti H. S. – v stečaju. Med tožečimi strankami in družbo Z. S, z.b.o. - v stečaju torej obstoji odnos zakonitega poroštva.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni zmanjšanja porokove obveznosti. Porok je tako dolžan upnikom izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od akcesornosti. Izjemo od akcesornosti utemeljuje tudi namen poroštva.
soglasje glede dodelitve mladoletnih otrok – nadzor nad soglasjem glede dodelitve mladoletnih otrok – pravica do odstopa od soglasja glede dodelitve mladoletnih otrok – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Ne glede na to, da pravdni stranki dosežeta soglasje o tem, kateremu od njiju se dodelijo mladoletni otroci, pa mora sodišče tako soglasje preizkusiti in ugotoviti, ali je v skladu z interesi otrok.
naročilo – podjemna pogodba – zaloge – proizvodnja detergentov
Skladno s 641. OZ je naročnik dolžan prevzeti delo, če je bilo slednje izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla. V konkretnem primeru tožeča stranka vtožuje plačilo računa, izstavljenega za izdelavo detergentov in mehčalcev. Za uporabo omenjenega materialno pravnega pravila je zato ključna ugotovitev dejstva, ali je bilo delo naročeno in izvedeno v skladu s pogodbo in pravili posla.
imenovanje stečajnega upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja
Pritožnik bi imel pravico do pritožbe zoper sklep v delu, ki se nanaša na imenovanje stečajnega upravitelja, le v kolikor bi bilo to v ZFPPIPP izrecno določeno, kar pa ni.
Ker je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 16. 9. 2008, s katero je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2008 zavrnjena, sodišče preizkusi tožbo, vloženo zoper citirani odločbi, ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku odloča vsebinsko, če so izpolnjene procesne predpostavke.
motenje posesti – ponovno motenje posesti – pogoji za izdajo sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti – izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu – vzpostavitev prejšnjega stanja
Pojmovno do ponovnega motenja posesti sploh ne more priti, če prejšnje posestno stanje ni bilo že vzpostavljeno, kar lahko vodi le k zaključku, da mora biti za izdajo sklepa o izvršbi po 229. členu ZIZ obveznost po prvotnem izvršilnem naslovu prostovoljno izpolnjena ali pa mora biti proti dolžniku opravljena izvršba.
Za osebo, ki je starostno upokojena in se nato vpiše v register zasebnega športnega delavca pri ministrstvu, pristojnem za šport, se šteje, da opravlja pridobitno dejavnost, ki je enaka pridobitni dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov. Tako je podana pravna podlaga za obvezen vstop v zavarovanje takoj ob vpisu v register.
Izvzem iz zavarovanja po 1. odst. 18. člena ZPIZ-1 je mogoče upoštevati le za naprej in je namenjen tistim zavarovancem, ki izkazujejo trajne težave v poslovanju podjetja in izključuje krajša obdobja finančnih težav, ki jih je mogoče reševati z olajšavami pri plačilu prispevkov.
izvršba na nepremičninni - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – nepravnomočnost sklepa o izvršbi
ZIZ za zaznambo postopka v zemljiški knjigi in vknjižbo hipoteke ne predvideva, da bi moral biti sklep o izvršbi pravnomočen, ravno tako tega ne predvidevata določili 86. in 88. člena ZZK-1, ki urejata zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti.