ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3, 120, 120/2, 148. ZIZ člen 76, 76/2, 167, 170, 170/2, 194, 194/4. ZNP člen 36. ZS člen 2, 2/3.
razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke – neuspešna prodaja nepremičnine - nepoložitev predujma za izvršilne stroške
Če izvršilno sodišče ustavi izvršbo v primeru neuspešne prodaje nepremičnine na prodajnih narokih, upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zaznamovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, vendar pa med to izjemo konkretna situacija (ko je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo, ker upnik v določenem roku ni položil predujma za izvršilne stroške, ki bodo nastali zaradi cenitve nepremičnine) ne spada.
Zaradi kratkega roka, v katerem mora sodišče o predlogu odločiti, nasprotnemu udeležencu ni mogoče odvzeti pravice, da se o njem izjavi. Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost.
uporaba slovenskega prava - spor z mednarodnim elementom – kriterij najtesnejše zveze – pogodba o finančnem leasingu – pogajanja za sklenitev pogodbe
Ker so pogajanja za sklenitev pogodbe o finančnem leasingu potekala v Sloveniji, do sklenitve pogodbe pa ni prišlo, ima pravno razmerje tesnejšo vez s slovenskim pravom.
soglasje glede dodelitve mladoletnih otrok – nadzor nad soglasjem glede dodelitve mladoletnih otrok – pravica do odstopa od soglasja glede dodelitve mladoletnih otrok – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Ne glede na to, da pravdni stranki dosežeta soglasje o tem, kateremu od njiju se dodelijo mladoletni otroci, pa mora sodišče tako soglasje preizkusiti in ugotoviti, ali je v skladu z interesi otrok.
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/1, 339/1-8- ZPIZ-1 člen 261.
načelo kontradiktornosti - priznanje invalidnosti
V kolikor obstajajo neskladja med mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje ter med priloženo medicinsko dokumentacijo glede odločilnih dejstev, sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga stranke, da se ta dejstva ugotovijo tudi z izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca ustrezne specialnosti. Zavrnitev takšnega dokaza bi bila utemeljena le v primeru, če bi bilo dejansko stanje ustrezno razčiščeno z izvedbo drugih dokazov. V nasprotnem primeru pa pride do kršitve pravice stranke do izjave v postopku oziroma do obravnavanja pred sodiščem.
ZPIZ-1 člen 3, 7, 250, 455. ZPIZ/92 člen 254. ZPIZVZ člen 1, 5, 5/2. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - bivši vojaški zavarovanci - odločba ustavnega sodišča
Državljan Republike Slovenije, ki je bil nazadnje zavarovan pri zavodu, pridobi pravico do pokojnine po splošnih predpisih pri zavodu, tako da se mu zavarovalna doba, dopolnjena po vojaških predpisih, upošteva kot zavarovalna doba, prebita pri zavodu, če ni z meddržavno pogodbo drugače določeno. Glede na to, da tožnik pri zavodu ni bil nikdar zavarovan (niti ni bil zavarovan pri pravnih prednikih zavoda), navedena določba zanj pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine ne pride v poštev.
ZTel-1, v 1. odstavku 113. člena sicer določa pristojnost upravnega organa, to je ATRP, za reševanje sporov med udeleženci v telekomunikacijskih dejavnosti, vendar pa je pristojnost ATRP po izrecni določbi zakona omejena na spore, ki jih določa sam ZTel-1. Med temi spori ni sporov premoženjskopravne narave v zvezi z neupravičeno obogatitvijo enega od udeležencev v telekomunikacijskih dejavnostih.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062040
ZPP člen 108, 108/1, 180, 339, 339/2, 339/2-14.
civilna kazen – nedoločen zahtevek – neizvršljiv izrek – sodba na podlagi pripoznave – javno priobčevanje fonogramov
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
stroški postopka – uspeh v postopku – uspeh po temelju in po višini
V sodni praksi je v primeru,
ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, uveljavljen princip ugotavljanja uspeha ločeno glede temelja in ločeno glede višine zahtevka.
odkup stanovanja – stanovanjska pravica – pravočasnost zahteve za odkup – ugovor pasivne legitimacije
Za presojo ugovora zgrešene pasivne legitimacije je bistveno, ali je toženec solastniški delež na nepremičnini, ki zajema tudi stanovanje, ki je predmet tega postopka, prenesel na drugotoženca, zoper katerega je bila tožba umaknjena.
Z začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe preneha pravica upnikov proti aktivnemu družbeniku. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da nadaljuje postopek z aktivnim družbenikom kot toženo stranko.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/2, 10. ZPP člen 108, 108/5.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - vročanje v države članice Evropske unije - overjen prevod v jezik zaprošene države
Ker je bilo sodišče v obravnavanem primeru s strani organa za sprejem obveščeno, da naslovnik zavrača sprejem pisanj in zahteva prevod pisanj v uradni jezik zaprošene države, je bilo sodišče prve stopnje dolžno postopati v skladu z določili 2. odstavka 8. člena uredbe, ki dopušča možnost zavrnitve sprejema pisanja. Zato je tožečo stranko pravilno pozvalo naj nepopolno vlogo – mandatno tožbo s prilogami, plačilni nalog in sklep sodišča, ki jih zaradi zavrnitve sprejema pisanja ni bilo mogoče vročiti toženi stranki, dopolni tako, da predloži overjene prevode v jeziku zaprošene države članice, sicer postopka ni mogoče nadaljevati.
Za poravnavo veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. In ker zakon tu ne izključuje možnosti razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, veljajo določbe 112. člena in nasl. OZ tudi za sodno poravnavo.
Skladno z določbo 112. člena OZ spremenjene okoliščine stranko, ki se nanjo sklicuje, upravičujejo do razveze in ne do spremembe pogodbe - možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je dana nasprotni stranki, ki želi pogodbo vzdržati v veljavi.
ZZK-1 člen 16, 86, 86/1, 90, 90/1. ZIZ člen 45, 45/3.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – vknjižba hipoteke
Zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke se v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova opravita pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Zemljiškoknjižno sodišče je na izdani sklep o izvršbi vezano tudi v tem smislu, da mora terjatev, za katero vknjiži hipoteko, navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi.
ugovor proti opominu za plačilo zapuščinske takse – zahteva stranke za izdajo odločbe o odmeri takse
Sodišče druge stopnje s sklepom z dne 21.10.2009 ni odločalo o plačilu zapuščinske oziroma opominske takse. Tisti del pritožbe, vložene proti sklepu o dedovanju, v katerem je pritožnik ugovarjal plačilu sodne takse, je treba v skladu z določbo 27. člena ZST obravnavati kot zahtevo stranke, za izdajo odločbe o odmeri takse.
preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini – stavbno zemljišče v družbeni lastnini
Ugotovitev, da je pravna prednica tožeče stranke prenesla pravico uporabe na spornih parcelah na pravno prednico druge tožene stranke, in ugotovitev, da je imela prva tožena stranka po dokončani gradnji na teh parcelah na podlagi odločbe pravne prednice tožnice obveznost na drugo toženo stranko prenesti (svojo začasno pridobljeno) pravico uporabe, izključujeta sklepanje, da bi lahko bila ob uveljavitvi ZLNDL dejanska imetnica pravice uporabe tožnica. Že to pa zadošča za presojo, da njen zahtevek na pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL ne more biti utemeljen.
Pri zdravljenju ni mogoče govoriti o nevarni dejavnosti, zaradi katere bi bilo upravičeno uporabiti pravilo o objektivni odgovornosti zaradi ogrožanja, ampak zdravstvena ustanova vselej odgovarja krivdno. Kadar zdravstvena ustanova opravi poseg v soglasju z bolnikom, je razmerje med zdravstveno ustanovo in bolnikom pogodbene narave, zdravstvena ustanova pa je objektivno odgovorna za ravnanje svojih delavcev.
Ravnanje zdravnika opredelimo kot nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben, pri čemer je kot merilo treba vzeti ravnanje povprečnega strokovnjaka njegove vrste.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – zelo hud primer po Fischerjevi lestvici – trditvena podlaga – stroški zdravljenja – izgubljen zaslužek
Stranki ni treba ob tako obsežnih zdravstvenih posegih v svoji trditveni podlagi drobnjakarsko povzeti vsako nevšečnost, ki jo je med zdravljenjem prestala in ki se domneva glede na način zdravljenja zadobljenih poškodb.
Tožnik bi moral storiti vse, da se obseg škode ne bi povečeval, torej tudi koristiti možne socialne transfere v Republiki Sloveniji na področju zobozdravstvenega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062047
OZ člen 190, 747. ZPP člen 214, 214/2.
neupravičena obogatitev – sodba presenečenja – pogodba o skladiščenju – podjemna pogodba – dogovor o ceni – bistvene sestavine skladiščne pogodbe – priznana dejstva – odplačni namen pogodbe – običajna cena
Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje v delu, da zaradi odsotnosti soglasja o bistvenih sestavinah, natančneje o ceni skladiščenja, skladiščna pogodba ni bila sklenjena.
V konkretnem primeru je treba, četudi cena skladiščenja med strankama, ki sta gospodarska subjekta, ni bila izrecno dogovorjena, sklepati na odplačni namen pogodbe. Pritožbeno sodišče zato sodi, da je med pravdnima strankama, kljub odsotnosti izrecnega dogovora o ceni skladiščenja, do sklenitve skladiščne pogodbe prišlo, posledično pa mora tožena stranka za skladiščenje plačati tožeči stranki običajno ceno.