izvajanje zaporne kazni – nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost zavoda za prestajanje kazni zapora – fizični napad sojetnika – skrbno ravnanje – zagotavljanje varnosti in reda - nenaden napad – objektivna odgovornost
Izvajanje zapornih kazni, četudi gre praviloma za sobivanje z ostalimi zaporniki v istem prostoru, brez dvoma ne predstavlja nevarne dejavnosti. Za škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel zaradi fizičnega napada sojetnika, tožena stranka zato ni odgovorna po pravilih o objektivni odgovornosti.
Delavci zavarovanca tožene stranke (pazniki v zaporu) so pred obravnavanim dogodkom glede zagotavljanja varnosti ter reda in discipline pri zapornikih ravnali skladno z določili Pravilnika o izvrševanju nalog paznikov. Tudi drugačna organizacija oziroma večje število paznikov ne bi moglo preprečiti nenadnega in nerazložljivega napada sozapornika na tožnika.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - zavrženje zahteve
Glede na to, da je bila sodna praksa v zvezi s priznavanjem delne pokojnine zavarovancem, ki opravljajo odvetniško dejavnost (kot tožnica), uveljavljena že pred izdajo dokončne odločbe toženke, zoper katero tožnica ni vložila pritožbe, tožnica z novo zahtevo ne more doseči ponovnega odločanja o njeni pravici do delne pokojnine (saj se od izdaje dokončne odločbe do ponovne zahteve niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila).
objektivna odškodninska odgovornost železnice – vlak - prehod čez železniško progo - prečkanje proge izven prehoda – sokrivda – alkoholiziranost - prispevek oškodovanca
Železnice objektivno odgovarjajo za škodo, nastalo pri tem, ko poškodovanec prečka tire. To ni povsem nepričakovano, če se zgodi na mestu, kjer je to zelo pogosto, da je to opazno tudi zaradi uhojene steze in kjer tudi nesreče niso redke. Oškodovanec, ki je tam prečkal tire, pa jih ne bi smel, in je bil pod močnim vplivom alkohola (2,33 – 2,39 g/ na kg), je za nesrečo sam kriv 80 %.
Za osebo, ki je starostno upokojena in se nato vpiše v register zasebnega športnega delavca pri ministrstvu, pristojnem za šport, se šteje, da opravlja pridobitno dejavnost, ki je enaka pridobitni dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov. Tako je podana pravna podlaga za obvezen vstop v zavarovanje takoj ob vpisu v register.
Izvzem iz zavarovanja po 1. odst. 18. člena ZPIZ-1 je mogoče upoštevati le za naprej in je namenjen tistim zavarovancem, ki izkazujejo trajne težave v poslovanju podjetja in izključuje krajša obdobja finančnih težav, ki jih je mogoče reševati z olajšavami pri plačilu prispevkov.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.
oprostitev plačila sodne takse – obseg in vsebina drugih sporov kot kriterij
Dejstvo, da je tožeča stranka v drugem sporu dosegla oprostitev plačila sodne takse ne pomeni, da bi avtomatično morala tudi v tem sporu uspeti s svojim predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vračunanje daril v dedni delež - aktivna legitimacija dediča - zahtevek na uveljavitev lastninske pravice
Tožnika uveljavljata lastninskopravne zahtevke, saj sta kot dediča vstopila v pravice zapustnika in imata zato pravico uveljavljati zahtevke proti sodediču, ki je zapustnikov dolžnik. Dediči lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagajo tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kateremkoli veljavno pravnem temelju, razen na dednopravnem.
invalidnost - kategorija invalidnosti - invalid II. kategorije
Tožnik, ki je nezmožen opravljati delo pletilca zaradi bolezni, še nadalje pa je zmožen opravljati delo na delovnem mestu, ki ne zahteva dobrega globinskega vida, dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega globokega prepogibanja in dolgotrajne prisilne drže s polnim delovnim časom, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve. Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Ker je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 16. 9. 2008, s katero je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2008 zavrnjena, sodišče preizkusi tožbo, vloženo zoper citirani odločbi, ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku odloča vsebinsko, če so izpolnjene procesne predpostavke.
motenje posesti – ponovno motenje posesti – pogoji za izdajo sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti – izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu – vzpostavitev prejšnjega stanja
Pojmovno do ponovnega motenja posesti sploh ne more priti, če prejšnje posestno stanje ni bilo že vzpostavljeno, kar lahko vodi le k zaključku, da mora biti za izdajo sklepa o izvršbi po 229. členu ZIZ obveznost po prvotnem izvršilnem naslovu prostovoljno izpolnjena ali pa mora biti proti dolžniku opravljena izvršba.
Za poravnavo veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. In ker zakon tu ne izključuje možnosti razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, veljajo določbe 112. člena in nasl. OZ tudi za sodno poravnavo.
Skladno z določbo 112. člena OZ spremenjene okoliščine stranko, ki se nanjo sklicuje, upravičujejo do razveze in ne do spremembe pogodbe - možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je dana nasprotni stranki, ki želi pogodbo vzdržati v veljavi.
zavrženje tožbe – res iudicata – identičnost zahtevka
Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi z dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni zahtevek, je abstrakten in nam šele razlogi sodbe povedo, zakaj je zavrnjen. Šele razlogi nam tedaj pomagajo individualizirati zahtevek.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 424.
subjektivna sprememba tožbe – kršitev načela kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave - opustitev vročitve subjektivne spremembe tožbe – zamudni sklep – pravilna vročitev tožbe
Ker je tožnik spremenil ime toženca (subjektivna sprememba tožbe) z vlogo, ki pa novo označenemu tožencu ni bila vročena, sodišče ne bi smelo izdati zamudnega sklepa. Storjena je zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Bistvena za presojo razmerja med pravdnima strankama je njegova pravna opredelitev. Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZHKS odgovarja ustanoviteljica Z. S, z.b.o. - v stečaju solidarno in neomejeno za poravnavo obveznosti H. S. – v stečaju. Med tožečimi strankami in družbo Z. S, z.b.o. - v stečaju torej obstoji odnos zakonitega poroštva.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni zmanjšanja porokove obveznosti. Porok je tako dolžan upnikom izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od akcesornosti. Izjemo od akcesornosti utemeljuje tudi namen poroštva.
preživnina – vezanost sodišča na zahtevek – stroški postopka
V družinskih sporih lahko sodišče določi višjo preživnino, kot je zahtevana v tožbenem zahtevku. Vendar pa mora sodišče pred tem strankam dati možnost, da se o tem izjavijo.
Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, postane vrednotno izmaličena, če bi stroške, ki so po naravi skupni, morala kriti tista stranka, ki je založila predujem.
Sama okvara dvigala še ne predstavlja nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, pač pa je nedopustna opustitev ukrepov za primer okvare. Res je sicer, da do poškodbe tožnice ne bi prišlo, če ne bi prišlo do okvare dvigala, saj v tem primeru tudi nedelovanje alarma ne bi povzročilo nadaljnjega teka dogodkov, vendar pa same okvare dvigala ni mogoče šteti kot samostojnega vzroka tožničine škode.
Pravilo o dopustnosti komuliranja zavarovalnine in odškodnine velja zgolj za osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno), ne pa za druge vrste zavarovanja. Iz tega razloga je, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, potrebno odškodnino v višini 3.100,00 EUR, ki jo je iz naslova zavarovanja odgovornosti plačala zavarovalnica, v revaloriziranem znesku odšteti od prisojene odškodnine.
Sklep o odmeri sodne takse je v skladu z ZST ustrezen pravni naslov za postopanje po 29. členu ZST, kar pomeni, da sodišče po neuspešnem preteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, v nadaljnjem 15-dnevnem roku sporoči neizpolnitev taksne obveznosti pristojnemu davčnemu uradu, naj takso prisilno izterja. Izdaja plačilnih nalogov zatorej po ZST ni predvidena niti potrebna.
Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP-D po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, se postopek nadaljuje po določbah zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.083,42 EUR.
Šele s sklenitvijo posojilne pogodbe z dne 3. 1. 2007 sta stranki s strani tožene stranke nakazane zneske naknadno konvertirali v posojilo in je zato šele z dnem podpisa te pogodbe nastala tako obveznost tožeče stranke, da prejeto vrne kot terjatev tožene stranke, da zahteva od tožeče stranke vrnitev danih nakazil z obrestmi. Zaključek prvostopnega sodišča, da je tožena stranka šele s sklenitvijo posojilne pogodbe pridobila terjatev do tožeče stranke, je zato pravilen.