Tožena stranka je tista, ki mora skladno z določilom 1. odst. 399. člena ZGD-1 izkazati okoliščine, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
Z začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe preneha pravica upnikov proti aktivnemu družbeniku. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da nadaljuje postopek z aktivnim družbenikom kot toženo stranko.
Zaradi kratkega roka, v katerem mora sodišče o predlogu odločiti, nasprotnemu udeležencu ni mogoče odvzeti pravice, da se o njem izjavi. Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost.
zapustnikovi dolgovi – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – vsebina sklepa o dedovanju – priznanje terjatve po zapustnikovem dediču
V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil uveljavlja v pravdi.
izvajanje zaporne kazni – nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost zavoda za prestajanje kazni zapora – fizični napad sojetnika – skrbno ravnanje – zagotavljanje varnosti in reda - nenaden napad – objektivna odgovornost
Izvajanje zapornih kazni, četudi gre praviloma za sobivanje z ostalimi zaporniki v istem prostoru, brez dvoma ne predstavlja nevarne dejavnosti. Za škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel zaradi fizičnega napada sojetnika, tožena stranka zato ni odgovorna po pravilih o objektivni odgovornosti.
Delavci zavarovanca tožene stranke (pazniki v zaporu) so pred obravnavanim dogodkom glede zagotavljanja varnosti ter reda in discipline pri zapornikih ravnali skladno z določili Pravilnika o izvrševanju nalog paznikov. Tudi drugačna organizacija oziroma večje število paznikov ne bi moglo preprečiti nenadnega in nerazložljivega napada sozapornika na tožnika.
Ker pri tožniku, pri katerem je ugotovljena čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ni ugotoviti invalidnosti (ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen), temveč je v ospredju socialna problematika, njegova zahteva po razvrstitvi v I. (ali II., III.) kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljena.
oprostitev plačila sodne takse – obseg in vsebina drugih sporov kot kriterij
Dejstvo, da je tožeča stranka v drugem sporu dosegla oprostitev plačila sodne takse ne pomeni, da bi avtomatično morala tudi v tem sporu uspeti s svojim predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – ničnost sodne poravnave – aktivna legitimacija –pravica do sodnega varstva oseb, ki niso stranke sodne poravnave – razpis glavne obravnave
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodne odločbe, jo je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V ZPP je kot izredno pravno sredstvo za izpodbijanje sodne poravnave predpisana tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki pa jo lahko vloži le stranka, ki je sodno poravnavo sklenila, ne pa tudi tretja oseba. Ker tožnika nista bila stranki sodne poravnave, ki je predmet te pravde, tako s tožbo ne moreta zahtevati njene razveljavitve.
Sama okvara dvigala še ne predstavlja nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, pač pa je nedopustna opustitev ukrepov za primer okvare. Res je sicer, da do poškodbe tožnice ne bi prišlo, če ne bi prišlo do okvare dvigala, saj v tem primeru tudi nedelovanje alarma ne bi povzročilo nadaljnjega teka dogodkov, vendar pa same okvare dvigala ni mogoče šteti kot samostojnega vzroka tožničine škode.
Pravilo o dopustnosti komuliranja zavarovalnine in odškodnine velja zgolj za osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno), ne pa za druge vrste zavarovanja. Iz tega razloga je, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, potrebno odškodnino v višini 3.100,00 EUR, ki jo je iz naslova zavarovanja odgovornosti plačala zavarovalnica, v revaloriziranem znesku odšteti od prisojene odškodnine.
O tem, kateri dokazi se izvajajo v skladu z 213. členom ZPP, odloča sodišče, to pa ne pomeni, da ima diskrecijsko pravico. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti argumentirana. S tem, ko sodišče za ugotovitev tožnikovih navedb glede relevantnih dejstev ni izvajalo predlaganih dokazov, ni ravnalo v skladu s formalnimi okvirji proste dokazne ocene, saj ta ni bila vestna in skrbna in je v posledici tega prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, ki bistveno vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
nastanek taksne obveznosti – taksna obveznost za pravdni postopek – postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – prispetje spisa na pravdno sodišče
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da obveznost tožeče stranke za plačilo taksne obveznosti za redni postopek ni nastala, ker se sodni proces ni odvil, saj je taksna obveznost nastala tistega dne, ko je spis prispel na prvostopenjsko (Okrožno) sodišče in torej pred dnem 18. 01. 2010, ko je tožeča stranka sodišču poslala vlogo, s katero je umaknila izvršbo. Tudi poprejšnji delni umiki izvršbe z dne 09. 09. 2009 in 29. 09. 2009 niso upoštevni, ker jih je tožeča stranka podala po vložitvi dolžnikovega ugovora v izvršilnem postopku, torej ko se je pravda med strankama že začela. Morebitni predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je podan prepozno.
Sklep o odmeri sodne takse je v skladu z ZST ustrezen pravni naslov za postopanje po 29. členu ZST, kar pomeni, da sodišče po neuspešnem preteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, v nadaljnjem 15-dnevnem roku sporoči neizpolnitev taksne obveznosti pristojnemu davčnemu uradu, naj takso prisilno izterja. Izdaja plačilnih nalogov zatorej po ZST ni predvidena niti potrebna.
Za osebo, ki je starostno upokojena in se nato vpiše v register zasebnega športnega delavca pri ministrstvu, pristojnem za šport, se šteje, da opravlja pridobitno dejavnost, ki je enaka pridobitni dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov. Tako je podana pravna podlaga za obvezen vstop v zavarovanje takoj ob vpisu v register.
Izvzem iz zavarovanja po 1. odst. 18. člena ZPIZ-1 je mogoče upoštevati le za naprej in je namenjen tistim zavarovancem, ki izkazujejo trajne težave v poslovanju podjetja in izključuje krajša obdobja finančnih težav, ki jih je mogoče reševati z olajšavami pri plačilu prispevkov.
Ker je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 16. 9. 2008, s katero je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2008 zavrnjena, sodišče preizkusi tožbo, vloženo zoper citirani odločbi, ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku odloča vsebinsko, če so izpolnjene procesne predpostavke.
motenje posesti – ponovno motenje posesti – pogoji za izdajo sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti – izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu – vzpostavitev prejšnjega stanja
Pojmovno do ponovnega motenja posesti sploh ne more priti, če prejšnje posestno stanje ni bilo že vzpostavljeno, kar lahko vodi le k zaključku, da mora biti za izdajo sklepa o izvršbi po 229. členu ZIZ obveznost po prvotnem izvršilnem naslovu prostovoljno izpolnjena ali pa mora biti proti dolžniku opravljena izvršba.
stroški postopka – uspeh v postopku – uspeh po temelju in po višini
V sodni praksi je v primeru,
ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, uveljavljen princip ugotavljanja uspeha ločeno glede temelja in ločeno glede višine zahtevka.
preživnina – vezanost sodišča na zahtevek – stroški postopka
V družinskih sporih lahko sodišče določi višjo preživnino, kot je zahtevana v tožbenem zahtevku. Vendar pa mora sodišče pred tem strankam dati možnost, da se o tem izjavijo.
Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, postane vrednotno izmaličena, če bi stroške, ki so po naravi skupni, morala kriti tista stranka, ki je založila predujem.
Šele s sklenitvijo posojilne pogodbe z dne 3. 1. 2007 sta stranki s strani tožene stranke nakazane zneske naknadno konvertirali v posojilo in je zato šele z dnem podpisa te pogodbe nastala tako obveznost tožeče stranke, da prejeto vrne kot terjatev tožene stranke, da zahteva od tožeče stranke vrnitev danih nakazil z obrestmi. Zaključek prvostopnega sodišča, da je tožena stranka šele s sklenitvijo posojilne pogodbe pridobila terjatev do tožeče stranke, je zato pravilen.