ugovor proti opominu za plačilo zapuščinske takse – zahteva stranke za izdajo odločbe o odmeri takse
Sodišče druge stopnje s sklepom z dne 21.10.2009 ni odločalo o plačilu zapuščinske oziroma opominske takse. Tisti del pritožbe, vložene proti sklepu o dedovanju, v katerem je pritožnik ugovarjal plačilu sodne takse, je treba v skladu z določbo 27. člena ZST obravnavati kot zahtevo stranke, za izdajo odločbe o odmeri takse.
izvršba na nepremičninni - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – nepravnomočnost sklepa o izvršbi
ZIZ za zaznambo postopka v zemljiški knjigi in vknjižbo hipoteke ne predvideva, da bi moral biti sklep o izvršbi pravnomočen, ravno tako tega ne predvidevata določili 86. in 88. člena ZZK-1, ki urejata zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti.
zavarovalna pogodba - prometna nesreča - pobeg s kraja nesreče - zavedanje o obstoju nesreče - izguba zavarovalnih pravic
Za ekskulpacijo ni dovolj, da toženec dokaže, da se ni zavedal, da je v zvezi z njegovo vožnjo prišlo do nesreče. Dokazati mora, da se tudi ni mogel zavedati tega dejstva.
ZPIZ-1 člen 3, 7, 250, 455. ZPIZ/92 člen 254. ZPIZVZ člen 1, 5, 5/2. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - bivši vojaški zavarovanci - odločba ustavnega sodišča
Državljan Republike Slovenije, ki je bil nazadnje zavarovan pri zavodu, pridobi pravico do pokojnine po splošnih predpisih pri zavodu, tako da se mu zavarovalna doba, dopolnjena po vojaških predpisih, upošteva kot zavarovalna doba, prebita pri zavodu, če ni z meddržavno pogodbo drugače določeno. Glede na to, da tožnik pri zavodu ni bil nikdar zavarovan (niti ni bil zavarovan pri pravnih prednikih zavoda), navedena določba zanj pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine ne pride v poštev.
ZTel-1, v 1. odstavku 113. člena sicer določa pristojnost upravnega organa, to je ATRP, za reševanje sporov med udeleženci v telekomunikacijskih dejavnosti, vendar pa je pristojnost ATRP po izrecni določbi zakona omejena na spore, ki jih določa sam ZTel-1. Med temi spori ni sporov premoženjskopravne narave v zvezi z neupravičeno obogatitvijo enega od udeležencev v telekomunikacijskih dejavnostih.
pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.
Ker sta tožeči stranki v sporu uspeli le delno, in sicer glede spremembe izpodbijanih odločb v zvezi s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, nista pa uspeli s tožbenim zahtevkom na razvrstitev v II. oziroma I. kategorijo invalidnosti, glede na uspeh v pravdi nista upravičeni do povrnitve vseh stroškov, temveč le do sorazmernega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064208
OZ člen 132, 168.
izgubljeni dobiček – nesklepčnost
Zavrnitev tožbenega zahtevka je posledica nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na obstoj in višino škode. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim izgubljenim dobičkom podala le trditve o prihodkih, ki bi jih ustvarila, če zatrjevanega škodnega dogodka ne bi bilo, ne pa tudi trditev o odhodkih, ki bi ji nastali v zvezi z opravljanjem dejavnosti v relevantnem obdobju.
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 8, 8/1, 9, 9/6, 239.
začasna odredba – res iudicata – identiteta pravovarstvenega zahtevka
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov).
Kdaj gre za identiteto pravovarstvenega zahtevka – v obravnavanem primeru za identiteto prvo in drugo vloženega predloga za izdajo začasne odredbe – je potrebno presojati tako glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja, kot tudi glede na zatrjevano dejansko stanje, ki je bilo v posamezni zadevi, ki naj se obravnava, podlaga za predlog sodišču, da izda začasno odredbo.
Za poravnavo veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. In ker zakon tu ne izključuje možnosti razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, veljajo določbe 112. člena in nasl. OZ tudi za sodno poravnavo.
Skladno z določbo 112. člena OZ spremenjene okoliščine stranko, ki se nanjo sklicuje, upravičujejo do razveze in ne do spremembe pogodbe - možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je dana nasprotni stranki, ki želi pogodbo vzdržati v veljavi.
Ker pri tožniku, pri katerem je ugotovljena čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ni ugotoviti invalidnosti (ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen), temveč je v ospredju socialna problematika, njegova zahteva po razvrstitvi v I. (ali II., III.) kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljena.
Bistvena za presojo razmerja med pravdnima strankama je njegova pravna opredelitev. Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZHKS odgovarja ustanoviteljica Z. S, z.b.o. - v stečaju solidarno in neomejeno za poravnavo obveznosti H. S. – v stečaju. Med tožečimi strankami in družbo Z. S, z.b.o. - v stečaju torej obstoji odnos zakonitega poroštva.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni zmanjšanja porokove obveznosti. Porok je tako dolžan upnikom izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od akcesornosti. Izjemo od akcesornosti utemeljuje tudi namen poroštva.
Sama okvara dvigala še ne predstavlja nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, pač pa je nedopustna opustitev ukrepov za primer okvare. Res je sicer, da do poškodbe tožnice ne bi prišlo, če ne bi prišlo do okvare dvigala, saj v tem primeru tudi nedelovanje alarma ne bi povzročilo nadaljnjega teka dogodkov, vendar pa same okvare dvigala ni mogoče šteti kot samostojnega vzroka tožničine škode.
Pravilo o dopustnosti komuliranja zavarovalnine in odškodnine velja zgolj za osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno), ne pa za druge vrste zavarovanja. Iz tega razloga je, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, potrebno odškodnino v višini 3.100,00 EUR, ki jo je iz naslova zavarovanja odgovornosti plačala zavarovalnica, v revaloriziranem znesku odšteti od prisojene odškodnine.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/2, 10. ZPP člen 108, 108/5.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - vročanje v države članice Evropske unije - overjen prevod v jezik zaprošene države
Ker je bilo sodišče v obravnavanem primeru s strani organa za sprejem obveščeno, da naslovnik zavrača sprejem pisanj in zahteva prevod pisanj v uradni jezik zaprošene države, je bilo sodišče prve stopnje dolžno postopati v skladu z določili 2. odstavka 8. člena uredbe, ki dopušča možnost zavrnitve sprejema pisanja. Zato je tožečo stranko pravilno pozvalo naj nepopolno vlogo – mandatno tožbo s prilogami, plačilni nalog in sklep sodišča, ki jih zaradi zavrnitve sprejema pisanja ni bilo mogoče vročiti toženi stranki, dopolni tako, da predloži overjene prevode v jeziku zaprošene države članice, sicer postopka ni mogoče nadaljevati.
invalidnost - kategorija invalidnosti - invalid II. kategorije
Tožnik, ki je nezmožen opravljati delo pletilca zaradi bolezni, še nadalje pa je zmožen opravljati delo na delovnem mestu, ki ne zahteva dobrega globinskega vida, dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega globokega prepogibanja in dolgotrajne prisilne drže s polnim delovnim časom, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve. Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
ZZVZZ člen 80, 80/4, 81, 81/2, 81/2-1. ZDSS-1 člen 63.
začasna nezmožnost za delo – invalidnost
Ker je tožnik skladno z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in je zmožen za delo z določenimi omejitvami, je sodišče prve stopnje njegovo začasno nezmožnost za delo pravilno ugotavljalo upoštevaje delo z omejitvami, za katerega je zmožen kot invalid III. kategorije.
Značilnost sklepov procesnega vodstva, zoper katere ni dovoljena samostojna pritožba, je, da ne postanejo samostojno materialno pravno pravnomočni. Sodišče zato na te sklepe ni vezano in jih lahko vselej spremeni, če ugotovi, da niso bili potrebni.