spremenjene okoliščine - izguba v poslovanju in finančna nelikvidnost kot spremenjene okoliščine - eventualna nasprotna tožba - stroški postopka
Izguba v poslovanju kot tudi finančna nelikvidnost sama po sebi ne more predstavljati pravno upoštevne spremenjene okoliščine. Lahko se kaže samo kot posledica nastopa spremenjenih okoliščin, ne pa kot takšna okoliščina sama. Pri institutu spremenjenih okoliščin je bistvenega pomena kriterij uravnoteženosti interesov obeh pogodbenih strank. Stranka pogodbe, ki ni dala vsaj toliko, kot je dobila, se na nepravičnost ohranitve pogodbe v veljavi, ne more uspešno sklicevati.
Eventualna nasprotna tožba je dopustna. Ker predstavlja obrambno sredstvo tožene stranke, ima tožena stranka mnogokrat pravni interes za nasprotno tožbo le v primeru, če bo zahtevku iz tožbe ugodeno. Breme neizpolnitve pogoja pri vložitvi pogojne nasprotne tožbe nosi njen vložnik.
dogovor o krajevni pristojnosti – uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost v e-izvršbi
Določbi 40. člena ZIZ, ki določa, da se predlogi za izvršbo v informacijskem sistemu lahko obdelujejo avtomatizirano, in 41. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti, predstavljata specialni določili v razmerju do 4. odstavka 69. člena ZPP-1.
Značilnost sklepov procesnega vodstva, zoper katere ni dovoljena samostojna pritožba, je, da ne postanejo samostojno materialno pravno pravnomočni. Sodišče zato na te sklepe ni vezano in jih lahko vselej spremeni, če ugotovi, da niso bili potrebni.
Šele s sklenitvijo posojilne pogodbe z dne 3. 1. 2007 sta stranki s strani tožene stranke nakazane zneske naknadno konvertirali v posojilo in je zato šele z dnem podpisa te pogodbe nastala tako obveznost tožeče stranke, da prejeto vrne kot terjatev tožene stranke, da zahteva od tožeče stranke vrnitev danih nakazil z obrestmi. Zaključek prvostopnega sodišča, da je tožena stranka šele s sklenitvijo posojilne pogodbe pridobila terjatev do tožeče stranke, je zato pravilen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0002704
ZK člen 133, 133/1, 146, 146/1. ZKP člen 111, 111/1-5, 445d.
dopustnost spremembe obtožbe – zastaranje kazenskega pregona - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje zoper življenje in telo
Obdolžencu se je res po prvotni obtožbi očitala storitev kaznivega dejanja grdega ravnanja po I. odst. 146 čl. KZ v zvezi s katero mu je bila izdana sodba o kaznovalnem nalogu, na ugovor razveljavljena. Kasneje v teku postopka je prišlo do spremembe obtožbe v očitek storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe (I. odst. 133. čl. KZ v zv. z II. odst. 16. čl. KZ), kar je ob upoštevanju določil čl. 445d ZKP dopustno. Zaradi pretrganj v zadevi ni prišlo do zastaranja kazenskega pregona.
Ker tožeča stranka ni plačala sodne takse v roku, ki ji ga je določilo sodišče, odločitev o kasneje vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa na navedeno taksno obveznost ne more vplivati, se šteje, da je tožba umaknjena.
nagrada stečajnemu upravitelju – otvoritveno poročilo upravitelja
Stečajni upravitelj ne more predlagati nagrade za otvoritveno poročilo za opravljeno delo pred 1. 10. 2008, če to ni bilo sestavljeno v skladu z novim stečajnim zakonom. Za opravila, ki so bila opravljena pred 12. 6. 2009 ni mogoče uporabiti Pravilnika, ker njihovih določil ni mogoče uporabiti retroaktivno. Za ta čas (od 1. 10. 2008 do 12. 6. 2008) se odmeri nagrada po Odredbi, v skladu z določnim predlogom upravitelja.
vpliv pravnomočnega izbrisa pravne osebe iz sodnega registra na stečajni postopek – stečajni postopek proti izbrisani družbi
Dolžnik je bil pravnomočno izbrisan iz sodnega registra, zato je pravilen zaključek, da je z dnem izbrisa dolžnik prenehal obstajati in da zato zoper njega ni mogoče voditi stečajnega postopka. S pritožbenimi razlogi, da z registrskimi sklepi ni bila seznanjena, pritožnica v tem postopku ne more uspeti. Družbeniki pravnih oseb, ki so predmet izbrisa, postanejo udeleženci postopka izbrisa šele z vložitvijo ugovora proti sklepu o izbrisu. Sklep o začetku postopka izbrisa se vroča zgolj pravni osebi, ki je predmet izbrisa, ter objavi na straneh AJPESA.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062047
OZ člen 190, 747. ZPP člen 214, 214/2.
neupravičena obogatitev – sodba presenečenja – pogodba o skladiščenju – podjemna pogodba – dogovor o ceni – bistvene sestavine skladiščne pogodbe – priznana dejstva – odplačni namen pogodbe – običajna cena
Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje v delu, da zaradi odsotnosti soglasja o bistvenih sestavinah, natančneje o ceni skladiščenja, skladiščna pogodba ni bila sklenjena.
V konkretnem primeru je treba, četudi cena skladiščenja med strankama, ki sta gospodarska subjekta, ni bila izrecno dogovorjena, sklepati na odplačni namen pogodbe. Pritožbeno sodišče zato sodi, da je med pravdnima strankama, kljub odsotnosti izrecnega dogovora o ceni skladiščenja, do sklenitve skladiščne pogodbe prišlo, posledično pa mora tožena stranka za skladiščenje plačati tožeči stranki običajno ceno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067014
ZPP člen 81, 274, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 42, 42/1.
načelo kontradiktornosti – pravni interes – procesne predpostavke – izguba pravnega interesa – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – odškodninska odgovornost poslovodstva – notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki
Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka.
Za odškodninsko odgovornost poslovodstva v razmerju do upnikov, mora biti poleg splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) izpolnjena dodatna, posebna predpostavka, in sicer mora biti nad družbo začet stečajni postopek.
preložitev naroka zaradi bolezni - vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Kvalificirano dokazilo za preložitev naroka zaradi bolezni pomeni, da mora biti predlog dokazno podprt z ustreznim zdravniškim potrdilom, ne pa, da je edini verodostojen dokaz obrazec iz Pravilnika o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka za glavno obravnavo ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem.
V skladu s prvim odstavkom 99. člena SPZ lahko lastnik, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjenje preneha. Tožba, navedena v tem določilu, se v teoriji in sodni praksi imenuje negatorna tožba in zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Vznemirjanje mora biti protipravno (kar pomeni, da je rezultat človekovega ravnanja, in da tisti, ki vznemirja, do tega nima pravice), trajno ali se ponavljajoče (tu po vložitvi tožbe). Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora tožena stranka dokazati, da ima na stvari v lasti tožeče stranke, kakšno pravico na primer stvarno služnost, zaradi katere je upravičena omejevati lastninsko pravico tožeče stranke.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom – duševno zdravje – resno ogrožanje drugih – povzročanje materialne škode
Glede na psihično stanje, ki ga spremlja hiperaktivnost, agresivni vložki in preganjalno nanašalna blodnjavost, si pridržana oseba povzroča veliko materialno in socialno škodo ter obenem tudi resno ogroža druge. Dejstvo, da je (pred sprejemom na oddelek pod posebnim nadzorom) udarila zdravnico, potrjuje, da je postala heteroagresivna in dokazuje nesposobnost obvladovanja, s tem pa huje ogroža zdravje drugih. Stališče sodišča, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožničine privolitve, je zato pravilno.
dopustnost pritožbe – vložitev pritožbe po osebi, ki te pravice nima - zavrženje pritožbe - pisno pooblastilo odvetniku – odločba o brezplačni pravni pomoči
Odločba o brezplačni pravni pomoči ne more nadomestiti pisnega pooblastila stranke.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053431
URS člen 56. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZZZDR člen 106/1. 0.
regulacijska začasna odredba v sporu iz razmerij med starši in otroki dopustnost dokaza – dovoljen dokaz – dokazovanje – dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe -
Ker gre za mladoletnega otroka, imata otroka po določbi 56. člena URS pravico do posebnega varstva. Sodišče je zato upravičeno uporabiti tudi dokaze, pridobljene z zvočnim snemanjem, brez soglasja snemane osebe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pogoj za zasedbo delovnega mesta
Tožnica na dan odpoved ni imela naziva, zaradi česar ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Iz tega razloga ji je tožena stranka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 103, 633, 633/1, 660.
gradbena pogodba – pomanjkljivosti izvedenih del – izpolnitev z napako – neizpolnitev pogodbe – delna neizpolnitev pogodbe - pogodbena dela – znižanje plačila – notifikacija napake – trditveno in dokazno breme – izročitev atestov
Ker brušenje kovinske konstrukcije in premaz z zaščitno barvo ni bilo predmet gradbene pogodbe, neizpolnitev tega ne more pomeniti pomanjkljivosti pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.
Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kdaj je pregledala izvršeno delo in kdaj je o napakah obvestila izvajalca, je njen ugovor znižanja plačila nesklepčen.
Pravna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti je v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. V konkretnem primeru se tožena stranka s trditvijo o neizpolnitvi pogodbene obveznosti upira denarnemu zahtevku tožeče stranke, kar pomeni, da lahko z ugovorom uveljavlja le odškodnino. Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kolikšna škoda ji je nastala zaradi neizpolnitve sporne obveznosti, je njen ugovor nesklepčen.
pogodba o delu – napake na delu – kvaliteta dela ob predaji
V kolikor delo nima takšnih kvalitet, naročnik ni dolžan prevzeti dela. Navedeno pomeni, da je odločilno zgolj stanje/kvaliteta dela ob njegovi predaji.
Datum priznanja pravice do pokojnine še ne pomeni avtomatično tudi pričetka njenega izplačevanja. Glede začetka izplačevanja je potrebno uporabiti 1. odstavek 157. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Prvi pogoj za pridobitev pravice je izpolnjen že z dnem nastanka invalidnosti, vendar je to pravico v smislu izplačila invalidske pokojnine mogoče realizirati šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja izplačilo plač (nadomestil plače) po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi pri tem uveljavljal tožbeni zahtevek v zvezi z nezakonitostjo podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi (češ da mu je tožena stranka v odpovedi določila prekratek odpovedni rok). Ker tožnik v tem delu odpovedi ne izpodbija in ne zahteva priznanja delovnega razmerja za naprej, mu je delovno razmerje prenehalo z datumom, navedenim v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Od tega datuma dalje pa ne more biti več upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja (plače oz. nadomestila plače).