ZPP člen 20, 20/4, 339, 339/2, 339/2-1, 367. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 14/3.
sestava sodišča – sodnik posameznik – senat – sprememba tožbe
Tožnik je na naroku za glavno obravnavo zvišal tožbeni zahtevek, tako da je vtoževani znesek presegal 40.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku je odločil sodnik posameznik, kljub temu, da je bil po spremembi tožbe za sojenje pristojen senat. S tem je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – prekluzivni rok – zavrženje tožbe
Zamuda prekluzivnega tridesetdnevnega roka, ki teče od prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima za posledico zavrženje tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo in ne zavrnitve tožbenega zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – preklic odpovedi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostranska izjava volje velja, ko jo nasprotna stranka sprejme. To pomeni, da naknadni preklic odpovedi ni mogoč, razen v primeru nedvoumnega in jasnega soglasja obeh pogodbenih strank. Tega soglasja delodajalec ne more nadomestiti z novo redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, nova odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je nezakonita že, ker pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati dvakrat iz zato istega razloga.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3.
javni uslužbenec – premestitev – sklep o premestitvi – delovne potrebe – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Četudi iz obrazložitve sklepa o premestitvi ni razvidno, da je bila premestitev potrebna za zagotovitev učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, premestitev ni sama po sebi nezakonita. Nezakonita bi bila, če razloga za premestitev tožena stranka v sodnem postopku ne bi dokazala ali če bi bilo ugotovljeno, da je bila rezultat diskriminacije in šikaniranja tožnika.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 179. ZPP člen 182, 182/3.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – tožbeni zahtevek – eventualna kumulacija
Če tožnik s podrednim tožbenim zahtevkom zahteva nekaj manj (in ne nekaj drugega) kot s primarnim tožbenim zahtevkom, ne gre za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov. Kumulacija je le navidezna, tako da mora sodišče prve stopnje oba tožbena zahtevka obravnavati kot enoten tožbeni zahtevek.
ZOdvT tarifna številka 3102. ZPP člen 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 380, 380/1.
stroški postopka – nagrada za narok
Sodišče bi tožeči stranki na podlagi določil ZOdvT, tarifne št. 3102, lahko priznalo zgolj eno nagrado za narok, ne glede na število dejansko opravljenih narokov.
ZJU člen 22, 22/3, 22/5, 154, 154/3. ZDR člen 75, 80, 80/2, 81, 81/3, 83. OZ člen 86, 88.
javni uslužbenec – policijski ataše – napotitev v tujino – aneks k pogodbi o zaposlitvi – ničnost
Odpovedi aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne urejajo določbe ZJU in področnih zakonov, ki urejajo napotitev policijskih atašejev v tujino, tako da je treba uporabiti določbe ZDR, ki na splošno ureja delovna razmerja. Skladno s tem zakonom je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le v primerih, določenih z zakonom, zaradi česar je pogodbeno določilo aneksa k pogodbi o zaposlitvi, da se aneks odpove brez odpovednega roka, če je javnemu uslužbencu izdano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, nično. Na podlagi takšne odpovedi brez odpovednega roka aneks k pogodbi o zaposlitvi ne more prenehati veljati.
ZPP člen 8. ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ker se do preostalih dejstev ni opredelilo, ni poseglo v pravico do izjave v postopku, ki zagotavlja, da sodišče navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter se opredeli do tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – vzročna zveza - deljena vzročnost – eggshell – lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – manifestacija degenerativnih sprememb – valorizacija
Če se degenerativne spremembe pri oškodovancu do škodnega dogodka niso manifestirale, je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. To pa ne velja za primer, ko so se pri oškodovancu že več kot 20 let pred škodnim dogodkom zaradi degenerativnih sprememb manifestirale težave in jih je škodni dogodek le še povečal.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063307
ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 53, 53/1, 53/2, 55. ZPP člen 190. SPZ člen 11.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravno nasledstvo na predmetu izvršbe – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – načelo stroge formalne legalitete – relevančna teorija – učinek pravnomočnosti sodbe na tretje osebe
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Vendar pa je o prehodu obveznosti po drugem odstavku 24. člena ZIZ mogoče govoriti šele potem, ko je bil izvršilni naslov že izdan.
O tem, kako naj se sprememba materialnopravnega položaja strank upošteva pri učinkovanju sodbe, ki je izdana po odtujitvi predmeta, se uporabljata dve teoriji, to sta relevančna in irelevančna. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera v obravnavani zadevi dalo prednost relevančni teoriji.
Namen določbe 190. člena ZPP je v zavarovanju položaja tožeče stranke v pravdnem postopku oziroma upnika v sledečem izvršilnem postopku. Ob tem pa je potrebno poudariti, da 190. člen ZPP nima nikakršnega učinka, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik stvari.
domnevni lastnik – dobroverni lastniški posestnik – razpolagalna sposobnost – ničnost pogodbe – močnejši pravni naslov
Tožnik, ki je dokazal, da je domnevni lastnik stanovanja, ima močnejši pravni naslov od toženke, ki stanovanje zaseda brez pravnega naslova. Toženka ni dokazala nedobrovernosti tožnika, ki je stanovanje kupil od MB, ki ji ga je prodala toženka s prodajno pogodbo 19.4.2000, za katero je bilo ugotovljeno, da je zaradi navideznosti nična.
pritožba zoper sklep o izbrisu – dopustnost pritožbe
Ker se za postopek izbrisa, če v oddelku VII.3 ZFPPIPP ni drugače določeno, po 429. čl. ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, po 1. odst. 14. čl. ZSReg pa je zoper sklep o vpisu (tudi vpisu izbrisa) v sodni register pritožba dovoljena, je pritožba dovoljena tudi zoper ugotovitveni sklep o pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
SZ člen 25, 25/1, 49, 49/1, 72, 72/1, 73, 75, 75/1, 77, 77/1. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 2, 3, 5.
imenovanje predsednika skupnosti lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupnost lastnikov kot pravna oseba
Za presojo pravilnosti postopka imenovanja predsednika skupnosti lastnikov, ki se kot njen zakoniti zastopnik (in ne kot upravnik) vpiše v sodni register, je odločilno, ali je bil imenovan skladno z določili Statuta Skupnosti lastnikov hiše, ne pa določbe SZ -1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb o imenovanju upravnika.
skupno premoženje – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic zakoncev in je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, tako da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje lahko vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju, ne more pa z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje vlagatelj pridobiti posebnega premoženja. Z vlaganji posebnega premoženja v nepremičnino, ki spada v skupno premoženje zakoncev, se namreč le poveča vrednost skupnega premoženja
neupravičena pridobitev – podlaga, ki se ni uresničila – prosta presoja dokazov
Ker tožnik ni uspel dokazati podlage, zaradi izjalovitve katere naj bi utrpel neutemeljeno prikrajšanje, toženki pa bili neupravičeno obogateni, njegovemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje
Zaradi takšnih nasprotujočih si in nejasnih razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. S tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je bil podan tekom pravdnega postopka, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča (v kolikor o njih ni bilo že odločeno tekom postopka).
ničnost – zastaranje – kondikcijski zahtevek – neupravičena pridobitev - začetek teka zastaralnega roka
Ker obveznost na podlagi nične pogodbe ne nastane, nastane povračilna obveznost takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe.
odgovornost za škodo – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – čas čakanja na odmero odškodnine kot kriterij pri odmeri odškodnine – zavlačevanje postopka s strani ene od strank
Sodna praksa se je sicer izrekla o tem, da lahko sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva tudi čas čakanja na njeno odmero. Vendar pa mora imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je res šlo za tako dolg postopek s takimi procesnimi razpolaganji, ki zahtevajo odmero višje odškodnine. Nobenega od navedenih razlogov pa pritožnica ne zatrjuje. Zato ji na podlagi te okoliščine višja odškodnina ne more pripasti.