predložitev seznama dolžnikovega premoženja – sredstva izvršbe
Upnik lahko predlaga, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, če verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.
ZOdvT tarifna številka 3102. ZPP člen 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 380, 380/1.
stroški postopka – nagrada za narok
Sodišče bi tožeči stranki na podlagi določil ZOdvT, tarifne št. 3102, lahko priznalo zgolj eno nagrado za narok, ne glede na število dejansko opravljenih narokov.
Pri razlagi pogoja „neposredno po bolnišničnem zdravljenju“, določenega v 1. alineji 1. točke 1. odst. 45. člena POZZ, je treba upoštevati tudi 43. člen POZZ, ki v drugem odstavku, kjer je zdraviliško zdravljenje opredeljeno kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja po zaključenem zdravljenju v bolnišnici, na kliniki ali inštitutu, natančno določa, kdaj se šteje, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču gre, če se to nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najpozneje pet dni po odpustu, pa tudi, ko iz medicinskih razlogov ni mogoče prej pričeti z rehabilitacijo v zdravilišču, ker bi to škodovalo zavarovani osebi.
ZDR člen 126, 134, 134/2. OZ člen 347, 378. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
plača - plačilni dan - zamuda - zakonske zamudne obresti
Delodajalec je dolžan delavcu izplačati plačo v višini, kot mu ta pripada skladno z določbami panožne kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi najkasneje v roku 18 dni po preteku plačilnega obdobja, če pa je plačilni dan pri delodajalcu prej, pa prvi naslednji dan po tem plačilnem dnevu. Zakonske zamudne obresti pa mu je dolžan plačati od naslednjega dne glede na nastanek zamude, to je od prvega naslednjega dne po dnevu, ki je določen za izplačilo plače, ne pa od takrat, ko od delavca izve, da ta ni zadovoljen z izplačilom plače.
ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 234, 241. ZPPLPS člen 6.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika
Ker je bila lastninska pravica vpisana v korist nasprotnega udeleženca že pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, ni moč uporabiti domneve iz 6. čl. ZPPLPS.
Regres za letni dopust ni občasna dajatev, tako da za zastaranje velja splošni petletni zastaralni rok, obresti od neizplačanega regresa za letni dopust pa so stranska terjatev, ki zastara v zastaralnem roku treh let.
izobraževanje – pogodba o štipendiranju – vračilo štipendije
Tožeča stranka je izpolnila svojo obveznost izplačevanja štipendije po pogodbi o štipendiranju, medtem ko toženka svojih študijskih obveznosti ni izpolnila niti v roku iz pogodbe o štipendiranju niti v podaljšanih rokih. Ker za neizpolnitev študijskih obveznosti toženka ni dokazala upravičenih razlogov (zdravstvene težave, porod, samohranilstvo, …, saj je tožeča stranka toženki rok podaljšala kar trikrat in upoštevala tudi rojstvo toženkinega otroka), je tožbeni zahtevek za vračilo prejete štipendije utemeljen.
ZPP člen 20, 20/4, 339, 339/2, 339/2-1, 367. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 14/3.
sestava sodišča – sodnik posameznik – senat – sprememba tožbe
Tožnik je na naroku za glavno obravnavo zvišal tožbeni zahtevek, tako da je vtoževani znesek presegal 40.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku je odločil sodnik posameznik, kljub temu, da je bil po spremembi tožbe za sojenje pristojen senat. S tem je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov
Ureditve spornih razmerij med najemodajalcem in najemnikom najemodajalec ne more doseči z izbrisom najemnika iz sodnega registra brez likvidacije, ker temu postopek izbrisa po določbah ZFPPIPP ni namenjen.
Stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je bil podan tekom pravdnega postopka, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča (v kolikor o njih ni bilo že odločeno tekom postopka).
pritožba zoper sklep o izbrisu – dopustnost pritožbe
Ker se za postopek izbrisa, če v oddelku VII.3 ZFPPIPP ni drugače določeno, po 429. čl. ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, po 1. odst. 14. čl. ZSReg pa je zoper sklep o vpisu (tudi vpisu izbrisa) v sodni register pritožba dovoljena, je pritožba dovoljena tudi zoper ugotovitveni sklep o pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
Ker do nesreče z obravnavanim delovnim strojem (stebrni vrtalni stroj) lahko vedno pride tudi iz nezakrivljenih razlogov (npr. slabost), saj so hoteni ali nehoteni posegi v delovno območje stroja povsem mogoči, četudi izrecno prepovedani, se toženka svoje objektivne odškodninske odgovornosti ne more rešiti. Tožnikov poseg v delovno območje stroja namreč ne more šteti za nepričakovanega, toženkino odgovornost pa zmanjšuje na 60%.
ZDen člen 60, 60/2, 88. ZPP člen 286b. ZUP člen 147, 147/3.
denacionalizirano premoženje - ničnost razpolaganja s podržavljenim premoženjem – vračilo v naravi – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve – ugotovitvena tožba - pravni interes
Dokler je v teku denacionalizacijski postopek, upravičenec izkazuje pravni interes za ugotovitev ničnosti razpolaganja s podržavljenim premoženjem.
tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke – oporoka pred pričami – podpisi oporočnih prič – oblika oporoke
Bistvenega pomena je, da sta oporočni priči prepoznali oporoko kot tisto listino, ki sta jo takrat podpisali. Niso pa pravilne pritožbene navedbe, da ni jasno, kako je do sestave oporoke sploh prišlo. Iz izpovedb oporočnih prič je razvidno, kako je potekalo podpisovanje oporoke.
zunajzakonska skupnost – pravne posledice zunajzakonske zveze – razmerje zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok – priznanje otroka – domneva očetovstva
Določilo 12. čl. ZZZDR govori o pravnih posledicah, ki so „zanju“, t.j. za partnerja enake, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Gre torej samo za posledice v medsebojnem razmerju partnerjev, tako na osebnem kot tudi premoženjskem področju. Razmerja zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok, pa zakon ne ureja.
pogodbena kazen določena v predpogodbi – spletno oglaševanje – oblika predpogodbe – pobot odstopljene terjatve
Določba v predpogodbi, da bo glavna pogodba sklenjena v notarski obliki, ne pomeni, da same predpogodbe, ki niso sklenjene v takšni obliki, ne veljajo.
Predpogodba predstavlja samostojno pogodbo, zato se je mogoče v njej veljavno dogovoriti tudi o pogodbeni kazni zaradi kršitve predpogodbe.
neupravičena pridobitev – podlaga, ki se ni uresničila – prosta presoja dokazov
Ker tožnik ni uspel dokazati podlage, zaradi izjalovitve katere naj bi utrpel neutemeljeno prikrajšanje, toženki pa bili neupravičeno obogateni, njegovemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
skupno premoženje – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic zakoncev in je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, tako da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje lahko vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju, ne more pa z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje vlagatelj pridobiti posebnega premoženja. Z vlaganji posebnega premoženja v nepremičnino, ki spada v skupno premoženje zakoncev, se namreč le poveča vrednost skupnega premoženja