URS člen 155, 155/1, 155/2. ZPPSL člen 83, 83/2. ZFPPIPP člen 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 493, 495, 495/2-1, 499, 499/1-6, 499/3. ZFPPIPP-A člen 31, 34.
stečajni postopek - nagrada stečajnemu upravitelju - uporaba ZFPPIPP za stečajne postopke, začete pred 1.10.2008 - splošna prepoved retroaktivnosti - dopustna retroaktivnost
Res je bilo za odredbo o merilih za določanje nagrad upraviteljem kot enega od predpisov, ki so z uveljavitvijo ZFPPIPP prenehali veljati (6. tč. 1. odst. 499. čl. ZFPPIPP), v 3. odst. 499. čl. ZFPPIPP določeno, da se tudi po 1.10.2008 uporablja za odmero nagrade upravitelju v postopkih stečaja, ki so bili začeti pred 1.10.2008, vendar pa je bil osnovni princip, da se uporablja nova zakonodaja za nagrade upraviteljev, vzpostavljen že z zgoraj omenjeno 2. tč. 1. odst. 495. čl. ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 233, 233/1, 233/3, 233/5, 383a, 383a/3, 383a/4, 397, 397/2. ZPP člen 108, 108/5.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – osebni stečaj – predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti – odpust obveznosti – nepopolna vloga
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je podal dolžnik, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, saj dolžnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče, tudi po opozorilu, da bo v primeru neplačila predujma oziroma predložitve odločbe o brezplačni pomoči njegov predlog zavrglo, nepopolne vloge ni dopolnil (5. odstavek 233.člena ZFPPIPP in 5. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
V primeru izredne socialne pomoči mora prejemnik predložiti dokazila, da je sredstva porabil za vnaprej določen namen, sicer 18 mesecev po prejemu izredne socialne pomoči ni upravičen do prejema izredne socialne pomoči. Rok za predložitev dokazil o namenski porabi sredstev ni začel teči z nakazilom na tožničin bančni račun, temveč je začel teči z dnem, ko je tožnica nakazana sredstva (o nakazilu katerih predhodno ni bila obveščena) dvignila z bančnega računa. Tožnica roka ni zamudila, njen zahtevek za odpravo odločb o zavrnitvi izredne socialne pomoči pa je utemeljen.
plačilo sodne takse – nerazdelna taksna obveznost več tožnikov – poziv na plačilo sodne takse
Sodno takso mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Tožeči stranki, ki sta vložili tožbo, sta torej, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena poskusnega dela
Tožnik je nekajkrat zamudil pri oddaji gotovine in potnih nalogov. Glede na dejstvi, da so na enak način ravnali nekateri drugi delavci, predvsem sem pa delavec, ki je tožnika uvajal v delo, in da tožena stranka ni imela urejeno, koliko gotovine lahko delavec obdrži pri sebi, ni mogoče šteti, da je zaradi tožnikove zamude utemeljena negativna ocena poskusnega dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - starejši delavec - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Zaradi negativnih trendov v poslovanju se je uprava tožene stranke odločila za reorganizacijo in zmanjšanje števila zaposlenih. V komerciali, kjer je delala tožnica, je postalo trajno nepotrebno delo 15 delavcev, delovno mesto, na katerem je delala tožnica, je bilo ukinjeno. Iz tega razloga je utemeljeno prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi neutemeljeno vzete prostosti
Stališče sodne prakse je, da pomenijo duševne bolečine zaradi neutemeljeno vzete prostosti, enotno obliko škode, ki zajema vse posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Za to škodo se prisodi ena odškodnina, pri katere odmeri sodišče upošteva vse okoliščine primera, in sicer ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja proti njemu po odvzemu prostosti, težo in naravo kaznivega dejanja, čas trajanja odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Primere in pogoje, ki so morali biti izpolnjeni, da se je posamezno delo preko polnega delovnega časa štelo kot poseben delovni pogoj, so v obdobju od leta 1970 do leta 1985 urejali različni predpisi. Skupno vsem ureditvam je bilo, da je delo moralo biti kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno ter da se ni smelo uvesti , če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.
Datum priznanja pravice do pokojnine še ne pomeni avtomatično tudi pričetka njenega izplačevanja. Glede začetka izplačevanja je potrebno uporabiti 1. odstavek 157. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Prvi pogoj za pridobitev pravice je izpolnjen že z dnem nastanka invalidnosti, vendar je to pravico v smislu izplačila invalidske pokojnine mogoče realizirati šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Če določila podzakonskega akta niso v skladu z zakonskimi določili, sodišče takega podzakonskega akta ni dolžno uporabiti, ampak lahko uporabi načelo neupoštevanja podzakonskega predpisa, ker ta nima zakonske podlage (exceptio illegalis) in odloči neposredno na podlagi zakona.
Ker so dela upraviteljice po vsebini najbližje storitvam mandatarja in se plačilo za mandatarjevo storitev v primeru, ko ni določeno, določi glede na višino plačila, ki je v poslovnem prometu običajno za tako vrsto posla, oziroma kot pravično plačilo, je po oceni pritožbenega sodišča primerjava del upraviteljice z deli, ki imajo značaj obligacije prizadevanj in upoštevanje povprečnih zneskov plačil za podobna opravila, povsem logična in sprejemljiva metoda za določitev nagrade upraviteljice.
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 103, 633, 633/1, 660.
gradbena pogodba – pomanjkljivosti izvedenih del – izpolnitev z napako – neizpolnitev pogodbe – delna neizpolnitev pogodbe - pogodbena dela – znižanje plačila – notifikacija napake – trditveno in dokazno breme – izročitev atestov
Ker brušenje kovinske konstrukcije in premaz z zaščitno barvo ni bilo predmet gradbene pogodbe, neizpolnitev tega ne more pomeniti pomanjkljivosti pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.
Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kdaj je pregledala izvršeno delo in kdaj je o napakah obvestila izvajalca, je njen ugovor znižanja plačila nesklepčen.
Pravna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti je v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. V konkretnem primeru se tožena stranka s trditvijo o neizpolnitvi pogodbene obveznosti upira denarnemu zahtevku tožeče stranke, kar pomeni, da lahko z ugovorom uveljavlja le odškodnino. Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kolikšna škoda ji je nastala zaradi neizpolnitve sporne obveznosti, je njen ugovor nesklepčen.
Vročitev šteje za opravljeno 2.1.2010, pri tem nima nobenega vpliva dejstvo, da je bil 2.1.2010 državni praznik, saj zakon ne določa, da se vročitev na takšen dan ne šteje za opravljeno (sobota, nedelja in državni praznik so pomembni le v zvezi z vprašanjem izteka roka – 4. odst. 111. čl. ZPP).
Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja izplačilo plač (nadomestil plače) po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi pri tem uveljavljal tožbeni zahtevek v zvezi z nezakonitostjo podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi (češ da mu je tožena stranka v odpovedi določila prekratek odpovedni rok). Ker tožnik v tem delu odpovedi ne izpodbija in ne zahteva priznanja delovnega razmerja za naprej, mu je delovno razmerje prenehalo z datumom, navedenim v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Od tega datuma dalje pa ne more biti več upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja (plače oz. nadomestila plače).
ZPIZ -1 člen 4, 116, 116/5, 121, 261, 261/1, 261/3.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – mnenje invalidske komisije
Tožnik, ki je bil v času očetove smrti star 27 let in ki do tega časa ni postal nezmožen za samostojno življenje in delo niti invalid I. kategorije invalidnosti, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
Po določilu 12. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Vendar pa velja prvenstveno načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij udeležencev (3. čl. OZ), zaradi česar velja tista ureditev, ki jo stranki določita v medsebojni pogodbi (le da ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli).
izpodbijanje sklepov skupščine – izključitev glasovalne pravice družbenika - kolizija interesov družbe in družbenika
Družbenikova upravljalska pravica, udejanjena na skupščini, ni absolutna. Omejena je v tistih primerih, ko v koliziji interesov družbe in družbenika obstaja možnost, da bodo družbenika na skupščini pri uresničevanju glasovalne pravice vodile njegove lastne koristi, ne pa koristi družbe.
Šele s sklepom skupščine o določitvi nagrade direktorju družbe se je vzpostavilo dolžniško upniško razmerje med družbo in njenim direktorjem, na eni strani terjatev direktorja, na drugi pa obveznost družbe, da mu na podlagi sklepa skupščine to nagrado izroči s prenosom lastnih poslovnih deležev. Zato ne more biti dvoma, da ima izpodbijani sklep vse atribute obligacijskega pravnega posla, ne pa narave korporacijsko pravnega in da gre torej za situacijo, ko je po samem zakonu glasovalna pravica S. Š. kot družbenika, istočasno pa tudi direktorja družbe, izključena.
zaslišanje stranke – izostanek iz naroka – opravičeni rok za izostanek – opravičilo izostanka
Osebna navzočnost stranke in njeno zaslišanje ni pogoj za obravnavanje. Zakon sicer ne predpisuje, da mora biti opravičilo za izostanek z naroka podprto z dokazom, vendar se to razume samo po sebi, saj gre za trditev o neki okoliščini, ki naj bi imela pomemben učinek: sodnikov preizkus tehtnosti opravičila, preklic in preložitev naroka, obvestitev vabljenih strank, zadržek v rednem poteku pravde in drugo.
Upoštevati je potrebno, da mora biti kriterij, kdaj je nek dogodek nepričakovan, strog in objektiven: potrebno je presoditi, ali voznik avtobusa na potek dogodkov res ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil (»izključnost vzroka«), ali se posledicam dejanja voznika osebnega vozila res ni mogel izogniti ter nadalje ali je bilo njegovo dejanje nepričakovano.
Ob ugotovitvi, da bi tožeča stranka oviro na cesti morala pričakovati, je potrebno nadalje ugotoviti, ali je storila vse, da bi se ji lahko izognila – v nasprotnem primeru namreč ni bila povsem skrbna, zato naj (so)trpi posledice oz. drugače: kritično situacijo je res povzročil voznik osebnega vozila, vendar je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, da je voznik avtobusa osebno vozilo prepozno opazil in je prepozno začel zavirati.