Tožbeni zahtevek za dodatno plačilo ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal,da je v spornem obdobju delo opravljal več kot osem ur dnevno. Kot dokaz je predložil le evidenco, ki jo je pisal zase in za ostale delavce tožene stranke, ki je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj iz izpovedi priče izhaja, da tožnik nadurnega dela ni opravljal.
plačilo sodne takse – nerazdelna taksna obveznost več tožnikov – poziv na plačilo sodne takse
Sodno takso mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Tožeči stranki, ki sta vložili tožbo, sta torej, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika.
Če določila podzakonskega akta niso v skladu z zakonskimi določili, sodišče takega podzakonskega akta ni dolžno uporabiti, ampak lahko uporabi načelo neupoštevanja podzakonskega predpisa, ker ta nima zakonske podlage (exceptio illegalis) in odloči neposredno na podlagi zakona.
Ker so dela upraviteljice po vsebini najbližje storitvam mandatarja in se plačilo za mandatarjevo storitev v primeru, ko ni določeno, določi glede na višino plačila, ki je v poslovnem prometu običajno za tako vrsto posla, oziroma kot pravično plačilo, je po oceni pritožbenega sodišča primerjava del upraviteljice z deli, ki imajo značaj obligacije prizadevanj in upoštevanje povprečnih zneskov plačil za podobna opravila, povsem logična in sprejemljiva metoda za določitev nagrade upraviteljice.
ZŠtip člen 7, 8, 9, 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 13.
Zoisova štipendija
Zoisova štipendija za šolsko leto 2008/2009 se dodeli vsem kandidatom, ki izpolnjujejo vnaprej ( z zakonom ali na podlagi zakona sprejetim pravilnikom) določene pogoje. Pogoje za dodelitev Zoisove štipendije je določil Zakon o štipendiranju, medtem ko pravilnik, veljaven za šolsko leto 2008/2009, meril oziroma vstopnih pogojev ni določil, saj je v 13. členu določil le, da se kandidati, ki imajo v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več, glede na dosežen uspeh, razvrstijo po vrstnem redu glede na povprečno oceno in sicer od najvišje do najnižje povprečne ocene. Te določbe ni mogoče interpretirati tako, da se sredstva delijo glede na povprečno oceno od najvišje do najnižje do njihove porabe, torej glede na namen, ki naj bi ga zasledovala. Metode razlage pridejo v poštev za zapolnjevanje pravnih praznin, kar pa v obravnavanem primeru, kljub temu, da pravilnik ni določil meril oziroma vstopnih pogojev za pridobitev Zoisove štipendije, ni potrebno, saj je te pogoje določil že Zakon o štipendiranju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - starejši delavec - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Zaradi negativnih trendov v poslovanju se je uprava tožene stranke odločila za reorganizacijo in zmanjšanje števila zaposlenih. V komerciali, kjer je delala tožnica, je postalo trajno nepotrebno delo 15 delavcev, delovno mesto, na katerem je delala tožnica, je bilo ukinjeno. Iz tega razloga je utemeljeno prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Odmera pokojnine ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistvo odločanja je o sami pravici do pokojnine, medtem ko je vprašanje, ali je bila ta pokojnina pravilno izračunana, torej ali je odmera pravilna in zakonita, predmet presoje pravilnosti in zakonitosti odločbe in sicer v okviru rednih oziroma če so za to izpolnjeni zakonski pogoji izrednih pravnih sredstev. V sporni zadevi so odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine postale pravnomočne, zato je toženec zahtevo za odmero pokojnine po določbi 6. odstavka ZPIZVZ utemeljeno zavrgel.
ZDR člen 92, 109. ZTPDR člen 15. ZDR/90 člen 35. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine (1994) člen 11.
odpravnina - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - prevzem
Tožnice so pričele delati pri novem delodajalcu (toženi stranki) na podlagi prevzema, pri prejšnjem delodajalcu niso podale odpovedi niti niso spremenile zaposlitve na lastno željo. Zaradi tega je treba celotno dobo zaposlitve (pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu) upoštevati pri odmeri odpovednega roka in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPIZ -1 člen 4, 116, 116/5, 121, 261, 261/1, 261/3.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – mnenje invalidske komisije
Tožnik, ki je bil v času očetove smrti star 27 let in ki do tega časa ni postal nezmožen za samostojno življenje in delo niti invalid I. kategorije invalidnosti, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
zaslišanje stranke – izostanek iz naroka – opravičeni rok za izostanek – opravičilo izostanka
Osebna navzočnost stranke in njeno zaslišanje ni pogoj za obravnavanje. Zakon sicer ne predpisuje, da mora biti opravičilo za izostanek z naroka podprto z dokazom, vendar se to razume samo po sebi, saj gre za trditev o neki okoliščini, ki naj bi imela pomemben učinek: sodnikov preizkus tehtnosti opravičila, preklic in preložitev naroka, obvestitev vabljenih strank, zadržek v rednem poteku pravde in drugo.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Upoštevaje predvsem, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen le dve leti, da je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti in da se je po petih mesecih ponovno zaposlil, je primerna odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi odškodnina v višini plače in pol.
Upoštevati je potrebno, da mora biti kriterij, kdaj je nek dogodek nepričakovan, strog in objektiven: potrebno je presoditi, ali voznik avtobusa na potek dogodkov res ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil (»izključnost vzroka«), ali se posledicam dejanja voznika osebnega vozila res ni mogel izogniti ter nadalje ali je bilo njegovo dejanje nepričakovano.
Ob ugotovitvi, da bi tožeča stranka oviro na cesti morala pričakovati, je potrebno nadalje ugotoviti, ali je storila vse, da bi se ji lahko izognila – v nasprotnem primeru namreč ni bila povsem skrbna, zato naj (so)trpi posledice oz. drugače: kritično situacijo je res povzročil voznik osebnega vozila, vendar je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, da je voznik avtobusa osebno vozilo prepozno opazil in je prepozno začel zavirati.
izpodbijanje sklepov skupščine – izključitev glasovalne pravice družbenika - kolizija interesov družbe in družbenika
Družbenikova upravljalska pravica, udejanjena na skupščini, ni absolutna. Omejena je v tistih primerih, ko v koliziji interesov družbe in družbenika obstaja možnost, da bodo družbenika na skupščini pri uresničevanju glasovalne pravice vodile njegove lastne koristi, ne pa koristi družbe.
Šele s sklepom skupščine o določitvi nagrade direktorju družbe se je vzpostavilo dolžniško upniško razmerje med družbo in njenim direktorjem, na eni strani terjatev direktorja, na drugi pa obveznost družbe, da mu na podlagi sklepa skupščine to nagrado izroči s prenosom lastnih poslovnih deležev. Zato ne more biti dvoma, da ima izpodbijani sklep vse atribute obligacijskega pravnega posla, ne pa narave korporacijsko pravnega in da gre torej za situacijo, ko je po samem zakonu glasovalna pravica S. Š. kot družbenika, istočasno pa tudi direktorja družbe, izključena.
pogodba o delu – napake na delu – kvaliteta dela ob predaji
V kolikor delo nima takšnih kvalitet, naročnik ni dolžan prevzeti dela. Navedeno pomeni, da je odločilno zgolj stanje/kvaliteta dela ob njegovi predaji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – pravica do obrambe
Ker kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku, v pisni obdolžitvi niso bile časovno in vsebinsko opredeljene, tako da niso omogočale priprave na zagovor, je treba šteti, da tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila. Iz tega razloga je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala, nezakonita.
napotitev na pravdo – močnejša pravica – delitev solastnine – domneva lastnika nepremičnine – superficius solo cedit
SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, in da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavni del nepremičnine. Izključna lastninska pravica nasprotnega udeleženca je zato manj verjetna.
ugotovitev vrednosti spora - nesamostojnost pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spora – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Ker je nesamostojnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spora predpisana zgolj z namenom ekonomičnosti in učinkovitosti postopka, ni razloga, da se sklep o ugotovitvi vrednosti spora po pritožbenem sodišču preverja šele skupaj s končno odločitvijo. Ni ovire, da pritožbeno sodišče, ki mu je bila zadeva predložena v odločanje zaradi preveritve odločitve o stvarni pristojnosti, že v tej fazi postopka odloča tudi o pritožbi zoper sklep o vrednosti spora.
Res je, da bi bila v primeru realizacije izvršbe, katere nedopustnost se uveljavlja, lahko prodana celotna nepremičnina, na katero je poseženo z izvršbo. Vendar pa se tožnika prodaji lahko izogneta tako, da plačata terjatev, zaradi izterjave katere se vodi izvršba, zato je vrednost spora enaka višini te terjatve.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral toženec tiste stroške upravljanja, ki zanj niso bili sporni in jih je pozneje na podlagi citirane sodne poravnave tudi plačal, plačati v opominskem roku. In ker pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da poznejše plačilo ne odpravlja kršitve pogodbe, se pritožba izkaže za povsem neutemeljeno.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za izostanek z naroka
Res je sicer, da mora odvetnik predvideti tudi nenadne oziroma izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Vendar pa je v konkretnem primeru tožnik tako tudi ravnal. Potem ko mu je odvetnik, s katerim se je že pravočasno in v naprej dogovoril za nadomeščanje na drugi obravnavi, šele zadnji hip sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, je takoj poklical kar tri druge kolege – odvetnike, vendar pa tudi ti tistega dne niso imeli časa, da bi ga lahko nadomeščali na drugem naroku, ki je bil razpisan prav tako v dopoldanskem času. Ker je moral nato že odhiteti na obravnavo v drugi zadevi, je lahko zgolj še obvestil sodišče po telefonu in poslal faks sporočilo sodišču ter upravičeno zaprosil za preložitev naroka v tej pravdi. Gre za situacijo, ki jo je mogoče opredeliti kot tako izjemno, da tožnik z okoliščinami, ki so mu preprečile udeležbo na naroku, ni bil dolžan niti ni mogel računati. Zato mu tudi ni mogoče očitati neskrbnosti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061391
ZD člen 9. ZPP člen 205, 208.
zapuščina brez dedičev – vstop v zapustnikova pravna razmerja – kaduciteta – dediščina postane last Republike Slovenije
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika.
Zaznamba spora v zemljiški knjigi ima po določbi 2. odstavka 80. člena ZZK-1 za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oz. predznamovana z učinkom v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. V obravnavani zadevi pa je v zemljiški knjigi pri obeh nepremičninah vknjižena lastninska pravica na predlagatelja, zaradi česar takih učinkov v smeri varstva zemljiškoknjižnega vpisa ne potrebuje, saj je njegova pravica že vknjižena in s tem zavarovana. Zaznamba spora je mogoča le v primeru, kot tožeča stranka, katere lastninska pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi, sproži spor zoper toženca, ki je na teh nepremičninah vknjižen kot lastnik.