vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za izostanek z naroka
Res je sicer, da mora odvetnik predvideti tudi nenadne oziroma izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Vendar pa je v konkretnem primeru tožnik tako tudi ravnal. Potem ko mu je odvetnik, s katerim se je že pravočasno in v naprej dogovoril za nadomeščanje na drugi obravnavi, šele zadnji hip sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, je takoj poklical kar tri druge kolege – odvetnike, vendar pa tudi ti tistega dne niso imeli časa, da bi ga lahko nadomeščali na drugem naroku, ki je bil razpisan prav tako v dopoldanskem času. Ker je moral nato že odhiteti na obravnavo v drugi zadevi, je lahko zgolj še obvestil sodišče po telefonu in poslal faks sporočilo sodišču ter upravičeno zaprosil za preložitev naroka v tej pravdi. Gre za situacijo, ki jo je mogoče opredeliti kot tako izjemno, da tožnik z okoliščinami, ki so mu preprečile udeležbo na naroku, ni bil dolžan niti ni mogel računati. Zato mu tudi ni mogoče očitati neskrbnosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053418
ZZK-1 člen 197, 199, 199/2, 199/3. ZPP člen 366a/3.
posredovanje podatkov iz informatizirane glavne knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov – osebni podatki
Ker se zbirni podatki o premoženju določene osebe (pritožnice) posredujejo uporabnicama, ki izkazujeta interes za posedovanje teh podatkov, in ker sta tudi uporabnici podatkov dolžni varovati pridobljene podatke, kolikor imajo zaradi zbirnosti delno tudi naravo osebnih podatkov, privolitev pritožnice za njihovo posredovanje ni potrebna.
O toženčevi v (procesni) pobot uveljavljani terjatvi mora biti odločeno v izreku, sicer je ta pomanjkljiv, pa tudi v nasprotju z razlogi in se ga ne da preizkusiti, česar se ne da odpraviti z dopolnilno sodbo, saj je izrek pri ugovoru pobotanja v pravdi skladno s 3. odstavkom 324. člena ZPP sicer tročlenski, a enoten, kajti odločitev o dajatvenem delu zahtevka je pogojena z odločitvijo o ugotovitvenih delih (ne)obstoja terjatev strank.
Ne gre za zmoto o predmetu delitve, če je stranki znana vrednost nepremičnine, ki se deli, in vrednost kredita, ki še ni odplačan, pa se ga zaveže prevzeti.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti - žaljivost
Osumiti nekoga za krajo zgolj zato, ker je v času, ko naj bi prišlo do kraje denarnice (toženec je krajo prijavil 3 dni po dogodku), delal pred trgovino, kjer je toženec avto parkiral in pri tem poudarjati, da je Rom, je pri tožniku lahko vzbudilo negativne občutke, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pa so takšne obdolžitve objektivno žaljive.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061391
ZD člen 9. ZPP člen 205, 208.
zapuščina brez dedičev – vstop v zapustnikova pravna razmerja – kaduciteta – dediščina postane last Republike Slovenije
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za podružnico
Ni jasno, na kakšni pravni podlagi bi zatrjevano pravno pravilo, da matična družba odgovarja za obveznosti podružnice v drugi državi le, če je deponiranih dovolj sredstev ali drugih oblik kritja pri matični banki („branch compensating deposit principle“), „kot del občega mednarodnega bančnega prava“ veljalo za depozitno razmerje med tožnikom in tretjo toženko.
V Splošnih pogojih, ki so sestavni del zavarovalne police in ki jih je vnaprej pripravila zavarovalnica, razmejitev med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo, ni jasno razmejena. To pa pomeni, da je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke, torej tožnika.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja
Po 1. odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je dolžno takso za tožbo v obravnavani zadevi plačala v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, prav tako pa ni pravočasno vložila predloga za oprostitev plačila sodne takse (njen predlog je bil s sklepom z dne 15.2.2010 zavržen), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da se tožba v skladu s 3. odst. 105.a člena ZPP šteje za umaknjeno, pravilna.
pogodba o delu – ničnost pogodbe –nezmožnost predmeta – kondikcijski zahtevek
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vprašanje, ali je toženka že ob sklenitvi pogodbe vedela, da je bil mož že tedaj mrtev in da gre torej za nemogoč predmet pogodbe (in posledično ničnost). V tem slednjem primeru pa bi bila pogodba nična tudi iz moralnih razlogov. V takšnem primeru pa mora nepošteni sklenitelj pogodbe poštenemu vrniti vse, kar je od njega prejel.
pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
upnik – procesna legitimacija za vodenje tujega spora za pridobitev lastninske pravice – ugotovitvena tožba
Upnik pridobi procesno legitimacijo za vodenje tujega spora za pridobitev lastninske pravice v pravdnem postopku šele, če najprej vloži predlog za izvršbo na nepremičnino. Te procesne legitimacije na vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP upnik nima, če hkrati ne vloži tudi predloga za izvršbo.
zastaranje terjatve zavarovanca do zavarovalnice pri zavarovanju pred odgovornostjo
Če je oškodovanec vložil tožbo za plačilo odškodnine zoper tožečo stranko, začetek teka zastaralnega roka terjatve zavarovanca do zavarovalnice pri zavarovanju pred odgovornostjo ni vezan na plačilo odškodnine, ampak na čas, ko je tožeča stranka prejela odškodninsko tožbo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40-4, 41, 41-4.
izvedenec - izvedenina - materialni stroški izvedenca - nagrada za izvedensko delo - analiza kot del izvedenskega mnenja
Numerična analiza vožnje obeh vozil je le del izvedenskega mnenja kot takega in ne analiza v smislu 4. točke 41. čl. in 4. točke 40. čl. Pravilnika, zato izvedencu za ta del mnenja ne gre še posebna nagrada.
Nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja ovire za zaznambo izvršbe, zato pritožnik s sklicevanjem na ugovor, ki ga je vložil v izvršilnem postopku, pravilnosti odločitve zemljiškoknjižnega sodišča ne more uspešno izpodbiti.