spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja
Po 1. odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je dolžno takso za tožbo v obravnavani zadevi plačala v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, prav tako pa ni pravočasno vložila predloga za oprostitev plačila sodne takse (njen predlog je bil s sklepom z dne 15.2.2010 zavržen), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da se tožba v skladu s 3. odst. 105.a člena ZPP šteje za umaknjeno, pravilna.
ugotovitev vrednosti spora - nesamostojnost pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spora – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Ker je nesamostojnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spora predpisana zgolj z namenom ekonomičnosti in učinkovitosti postopka, ni razloga, da se sklep o ugotovitvi vrednosti spora po pritožbenem sodišču preverja šele skupaj s končno odločitvijo. Ni ovire, da pritožbeno sodišče, ki mu je bila zadeva predložena v odločanje zaradi preveritve odločitve o stvarni pristojnosti, že v tej fazi postopka odloča tudi o pritožbi zoper sklep o vrednosti spora.
Res je, da bi bila v primeru realizacije izvršbe, katere nedopustnost se uveljavlja, lahko prodana celotna nepremičnina, na katero je poseženo z izvršbo. Vendar pa se tožnika prodaji lahko izogneta tako, da plačata terjatev, zaradi izterjave katere se vodi izvršba, zato je vrednost spora enaka višini te terjatve.
pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za izostanek z naroka
Res je sicer, da mora odvetnik predvideti tudi nenadne oziroma izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Vendar pa je v konkretnem primeru tožnik tako tudi ravnal. Potem ko mu je odvetnik, s katerim se je že pravočasno in v naprej dogovoril za nadomeščanje na drugi obravnavi, šele zadnji hip sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, je takoj poklical kar tri druge kolege – odvetnike, vendar pa tudi ti tistega dne niso imeli časa, da bi ga lahko nadomeščali na drugem naroku, ki je bil razpisan prav tako v dopoldanskem času. Ker je moral nato že odhiteti na obravnavo v drugi zadevi, je lahko zgolj še obvestil sodišče po telefonu in poslal faks sporočilo sodišču ter upravičeno zaprosil za preložitev naroka v tej pravdi. Gre za situacijo, ki jo je mogoče opredeliti kot tako izjemno, da tožnik z okoliščinami, ki so mu preprečile udeležbo na naroku, ni bil dolžan niti ni mogel računati. Zato mu tudi ni mogoče očitati neskrbnosti.