odgovornost za škodo – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – čas čakanja na odmero odškodnine kot kriterij pri odmeri odškodnine – zavlačevanje postopka s strani ene od strank
Sodna praksa se je sicer izrekla o tem, da lahko sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva tudi čas čakanja na njeno odmero. Vendar pa mora imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je res šlo za tako dolg postopek s takimi procesnimi razpolaganji, ki zahtevajo odmero višje odškodnine. Nobenega od navedenih razlogov pa pritožnica ne zatrjuje. Zato ji na podlagi te okoliščine višja odškodnina ne more pripasti.
ZIZ člen 15, 36, 55, 55/1, 56a. ZPP člen 8,116, 116/1, 214, 215, 286b.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – dokazno breme – dokazna ocena
Dokazi, ki jih je predložila dolžnica, ne potrjujejo njenih navedb, s katerimi je utemeljevala upravičenost razloga za zamudo roka, to je, da ni bila sposobna pravočasno in pravilno reagirati na sklep ter da je bila njena presoja pomembnosti posledic ravnanja v zvezi s prejetim sklepom okrnjena, saj kaj takšnega iz predmetnega izvida v opisanem delu ne izhaja. Ravno nasprotno, ugotovitev o bistri zavesti kaže na to, da se je dolžnica zavedala tako pomena vročenega sklepa kot tudi njegovih posledic.
Zgolj obstoj bolezni, tudi če je huda ali kronična, namreč ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje; zatrjevano in dokazano mora biti hkrati tudi, da je bolezen nepredvidljiva oziroma nenadna.
URS člen 34, 39, 39/1. KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3, 170, 170/1, 170/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 378, 378/4.
obrekovanje – razžalitev – verbalni delikt - dejstva – vrednostna sodba – zaničljiva kritika – zaničevalni namen - politična dejavnost
Predmet trditve pri kaznivem dejanju obrekovanja po prvem odstavku 170. člena KZ so dejstva, lahko tudi insinuacije, nikoli pa zaključki oziroma vrednostne sodbe. Tem je namenjeno kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 169. člena KZ.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063307
ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 53, 53/1, 53/2, 55. ZPP člen 190. SPZ člen 11.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravno nasledstvo na predmetu izvršbe – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – načelo stroge formalne legalitete – relevančna teorija – učinek pravnomočnosti sodbe na tretje osebe
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Vendar pa je o prehodu obveznosti po drugem odstavku 24. člena ZIZ mogoče govoriti šele potem, ko je bil izvršilni naslov že izdan.
O tem, kako naj se sprememba materialnopravnega položaja strank upošteva pri učinkovanju sodbe, ki je izdana po odtujitvi predmeta, se uporabljata dve teoriji, to sta relevančna in irelevančna. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera v obravnavani zadevi dalo prednost relevančni teoriji.
Namen določbe 190. člena ZPP je v zavarovanju položaja tožeče stranke v pravdnem postopku oziroma upnika v sledečem izvršilnem postopku. Ob tem pa je potrebno poudariti, da 190. člen ZPP nima nikakršnega učinka, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik stvari.
Stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je bil podan tekom pravdnega postopka, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča (v kolikor o njih ni bilo že odločeno tekom postopka).
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 435, 435/1, 435/1-1.
obstoj izbrisnega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - nepredložitev letnega poročila
Družba je v ugovoru smiselno trdila, da je Agenciji Republike za javnopravne evidence in storitve predložila svoja letna poročila, vendar teh trditev ni dokazala, saj poročil ugovoru ni niti priložila. Dokaz z zaslišanjem direktorja družbe pa kot edini predlagani ni primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanega dejstva.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje
Zaradi takšnih nasprotujočih si in nejasnih razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. S tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
neupravičena pridobitev – podlaga, ki se ni uresničila – prosta presoja dokazov
Ker tožnik ni uspel dokazati podlage, zaradi izjalovitve katere naj bi utrpel neutemeljeno prikrajšanje, toženki pa bili neupravičeno obogateni, njegovemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – vzročna zveza - deljena vzročnost – eggshell – lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – manifestacija degenerativnih sprememb – valorizacija
Če se degenerativne spremembe pri oškodovancu do škodnega dogodka niso manifestirale, je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. To pa ne velja za primer, ko so se pri oškodovancu že več kot 20 let pred škodnim dogodkom zaradi degenerativnih sprememb manifestirale težave in jih je škodni dogodek le še povečal.
pritožba zoper sklep o izbrisu – dopustnost pritožbe
Ker se za postopek izbrisa, če v oddelku VII.3 ZFPPIPP ni drugače določeno, po 429. čl. ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, po 1. odst. 14. čl. ZSReg pa je zoper sklep o vpisu (tudi vpisu izbrisa) v sodni register pritožba dovoljena, je pritožba dovoljena tudi zoper ugotovitveni sklep o pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
ZDen člen 60, 60/2, 88. ZPP člen 286b. ZUP člen 147, 147/3.
denacionalizirano premoženje - ničnost razpolaganja s podržavljenim premoženjem – vračilo v naravi – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve – ugotovitvena tožba - pravni interes
Dokler je v teku denacionalizacijski postopek, upravičenec izkazuje pravni interes za ugotovitev ničnosti razpolaganja s podržavljenim premoženjem.
tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke – oporoka pred pričami – podpisi oporočnih prič – oblika oporoke
Bistvenega pomena je, da sta oporočni priči prepoznali oporoko kot tisto listino, ki sta jo takrat podpisali. Niso pa pravilne pritožbene navedbe, da ni jasno, kako je do sestave oporoke sploh prišlo. Iz izpovedb oporočnih prič je razvidno, kako je potekalo podpisovanje oporoke.
ZPP člen 116, 156, 156/1, 343, 351. ZIZ člen 4, 4/3.
pravni interes za pritožbo - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - stroški, nastali z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženka lahko kadarkoli sodišču prve stopnje predlaga, da razveljavi potrdilo o pravnomočnosti sodbe in sklepa, ne more pa se zoper ugotovitev pravnomočnosti pritožiti, kljub temu da izpodbijani sklep vsebuje takšen pravni pouk. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
Stroški, ki nastanejo z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje, po 1. odstavku 156. člena ZPP vedno bremenijo stranko, ki je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za stroške, ki jih je stranka povzročila po naključju, ki se je njej primerilo.
neupravičena obogatitev – zastaranje terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Pri zahtevkih iz naslova neupravičene obogatitve nastopi trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek, šele z izpolnitvijo znakov neupravičene obogatitve, to je ob prehodu koristi od tožnika na toženca.
izločitev izvedenca – izločitveni razlogi – dvom v nepristranskost - odgovornost za drugega – vzgojnovarstveni zavod - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost vrtca – izvajanje nadzorstva – skrbnost dobrega strokovnjaka – padec otroka
Neupoštevanje mnenj izvedenca v drugih pravdnih postopkih oz. morebitna tamkajšnja slabša kvaliteta, kot tudi njihova istosmernost (vselej podana v korist toženih strank), ne morejo predstavljati izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Vzgojiteljica oz. njena pomočnica sta otroke ustrezno peljali oz. spremljali tako, da je prva hodila spredaj, zadnja pa na koncu vrste. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da bi se otroci prerivali oz. porivali oz. da bi kakorkoli povzročali nered, kar pomeni, da škodnega dogodka tudi ni mogoče pripisati neustrezni vzgoji delavk vrtca njihovih varovancev. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je padec mld. tožnika bil naključen. Za takšna naključja pa zavarovanec tožene stranke ne odgovarja.
SZ člen 25, 25/1, 49, 49/1, 72, 72/1, 73, 75, 75/1, 77, 77/1. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 2, 3, 5.
imenovanje predsednika skupnosti lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupnost lastnikov kot pravna oseba
Za presojo pravilnosti postopka imenovanja predsednika skupnosti lastnikov, ki se kot njen zakoniti zastopnik (in ne kot upravnik) vpiše v sodni register, je odločilno, ali je bil imenovan skladno z določili Statuta Skupnosti lastnikov hiše, ne pa določbe SZ -1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb o imenovanju upravnika.
ZGD-1 člen 295, 295/2, 300, 300/5, 395, 395/1, 395/1-2.
skupščina delniške družbe – izpodbojnost skupščinskih sklepov – razlogi za izpodbojnost – vpis v register
Postopanje uprave v zvezi s potrdili KDD o imetništvu delnic in morebitna odslovitev delničarjev iz skupščine, lahko predstavlja le razlog za izpodbijanje sklepov skupščine po 2. točki 1. odst. 395. člena ZGD-1. Izpodbijani sklep pa kljub morebitni protipravnosti ni neveljaven sam po sebi, ampak je le pendenten, dokler se ga ne izpodbije oziroma dokler ne poteče rok za njegovo izpodbijanje.
Ker do nesreče z obravnavanim delovnim strojem (stebrni vrtalni stroj) lahko vedno pride tudi iz nezakrivljenih razlogov (npr. slabost), saj so hoteni ali nehoteni posegi v delovno območje stroja povsem mogoči, četudi izrecno prepovedani, se toženka svoje objektivne odškodninske odgovornosti ne more rešiti. Tožnikov poseg v delovno območje stroja namreč ne more šteti za nepričakovanega, toženkino odgovornost pa zmanjšuje na 60%.
vknjižba lastninske pravice - izbrisna tožba – zastaranje izbrisne tožbe
Do vpisa je prišlo 8.7.1998, torej v času veljavnosti ZZK, ki je veljal od 16.7.1995 do 15.9.2003. 16.9.2003 je začel veljati novi ZZK – ZZK-1. ZZK je v 2. odstavku 102. člena med drugim določal, da se mora izbrisna tožba vložiti v 3 letih od vložitve predloga za vpis izpodbijane vknjižbe. Rok je bilo torej treba računati od vložitve predloga in ne od vpisa. V konkretnem primeru je torej 3-letni rok iztekel najkasneje 8.7.2001. To je bilo še v času veljavnosti ZZK. ZZK-1, ki roka za vložitev izbrisne tožbe ne določa več, je začel veljati 16.9.2003. Ker je stari rok, torej rok po ZZK, potekel pred uveljavitvijo ZZK-1, novega roka ni več mogoče uporabiti, čeprav je bila tožba vložena po novem zakonu. V obravnavanem primeru vprašanje zastaranja ne more biti sporno, saj se je 3-letni rok v celoti iztekel v času veljavnosti ZZK. Z uveljavitvijo ZZK-1 ni mogel „oživeti“.