absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje
Zaradi takšnih nasprotujočih si in nejasnih razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. S tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
odgovornost za škodo – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – čas čakanja na odmero odškodnine kot kriterij pri odmeri odškodnine – zavlačevanje postopka s strani ene od strank
Sodna praksa se je sicer izrekla o tem, da lahko sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva tudi čas čakanja na njeno odmero. Vendar pa mora imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je res šlo za tako dolg postopek s takimi procesnimi razpolaganji, ki zahtevajo odmero višje odškodnine. Nobenega od navedenih razlogov pa pritožnica ne zatrjuje. Zato ji na podlagi te okoliščine višja odškodnina ne more pripasti.
Stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je bil podan tekom pravdnega postopka, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča (v kolikor o njih ni bilo že odločeno tekom postopka).
ZGD-1 člen 295, 295/2, 300, 300/5, 395, 395/1, 395/1-2.
skupščina delniške družbe – izpodbojnost skupščinskih sklepov – razlogi za izpodbojnost – vpis v register
Postopanje uprave v zvezi s potrdili KDD o imetništvu delnic in morebitna odslovitev delničarjev iz skupščine, lahko predstavlja le razlog za izpodbijanje sklepov skupščine po 2. točki 1. odst. 395. člena ZGD-1. Izpodbijani sklep pa kljub morebitni protipravnosti ni neveljaven sam po sebi, ampak je le pendenten, dokler se ga ne izpodbije oziroma dokler ne poteče rok za njegovo izpodbijanje.
pogodbena kazen določena v predpogodbi – spletno oglaševanje – oblika predpogodbe – pobot odstopljene terjatve
Določba v predpogodbi, da bo glavna pogodba sklenjena v notarski obliki, ne pomeni, da same predpogodbe, ki niso sklenjene v takšni obliki, ne veljajo.
Predpogodba predstavlja samostojno pogodbo, zato se je mogoče v njej veljavno dogovoriti tudi o pogodbeni kazni zaradi kršitve predpogodbe.
ničnost – zastaranje – kondikcijski zahtevek – neupravičena pridobitev - začetek teka zastaralnega roka
Ker obveznost na podlagi nične pogodbe ne nastane, nastane povračilna obveznost takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062934
ZPP člen 243, 247, 254. ZVO-1 člen 149.
dokaz z izvedencem – razlogi za postavitev novega izvedenca – vzdrževanje komunalnega omrežja – obvezna javna služba – odškodninska odgovornost občine – odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti
Izgradnja in vzdrževanja sistema za odtok voda je naloga občine/toženke. Njena dejavnost mora biti izvedena tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika in ne degradira življenjskega okolja. V primeru neustreznega (nevodotesnega) sistema za odtok meteornih in kanalizacijskih voda gre povračilo škode, ki iz tega izvira, naložiti toženi stranki. Ob ugotovitvi, da je od 900 litrov v sistem omrežja vlite vode po 30 minutah izteklo le 100-150 litrov vode, ta zagotovo ni brezhiben, zato je toženka dolžna opraviti njegovo sanacijo in odpraviti nastalo škodo.
domnevni lastnik – dobroverni lastniški posestnik – razpolagalna sposobnost – ničnost pogodbe – močnejši pravni naslov
Tožnik, ki je dokazal, da je domnevni lastnik stanovanja, ima močnejši pravni naslov od toženke, ki stanovanje zaseda brez pravnega naslova. Toženka ni dokazala nedobrovernosti tožnika, ki je stanovanje kupil od MB, ki ji ga je prodala toženka s prodajno pogodbo 19.4.2000, za katero je bilo ugotovljeno, da je zaradi navideznosti nična.
Ker do nesreče z obravnavanim delovnim strojem (stebrni vrtalni stroj) lahko vedno pride tudi iz nezakrivljenih razlogov (npr. slabost), saj so hoteni ali nehoteni posegi v delovno območje stroja povsem mogoči, četudi izrecno prepovedani, se toženka svoje objektivne odškodninske odgovornosti ne more rešiti. Tožnikov poseg v delovno območje stroja namreč ne more šteti za nepričakovanega, toženkino odgovornost pa zmanjšuje na 60%.
zunajzakonska skupnost – pravne posledice zunajzakonske zveze – razmerje zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok – priznanje otroka – domneva očetovstva
Določilo 12. čl. ZZZDR govori o pravnih posledicah, ki so „zanju“, t.j. za partnerja enake, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Gre torej samo za posledice v medsebojnem razmerju partnerjev, tako na osebnem kot tudi premoženjskem področju. Razmerja zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok, pa zakon ne ureja.
pritožba zoper sklep o izbrisu – dopustnost pritožbe
Ker se za postopek izbrisa, če v oddelku VII.3 ZFPPIPP ni drugače določeno, po 429. čl. ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, po 1. odst. 14. čl. ZSReg pa je zoper sklep o vpisu (tudi vpisu izbrisa) v sodni register pritožba dovoljena, je pritožba dovoljena tudi zoper ugotovitveni sklep o pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke – oporoka pred pričami – podpisi oporočnih prič – oblika oporoke
Bistvenega pomena je, da sta oporočni priči prepoznali oporoko kot tisto listino, ki sta jo takrat podpisali. Niso pa pravilne pritožbene navedbe, da ni jasno, kako je do sestave oporoke sploh prišlo. Iz izpovedb oporočnih prič je razvidno, kako je potekalo podpisovanje oporoke.
izločitev izvedenca – izločitveni razlogi – dvom v nepristranskost - odgovornost za drugega – vzgojnovarstveni zavod - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost vrtca – izvajanje nadzorstva – skrbnost dobrega strokovnjaka – padec otroka
Neupoštevanje mnenj izvedenca v drugih pravdnih postopkih oz. morebitna tamkajšnja slabša kvaliteta, kot tudi njihova istosmernost (vselej podana v korist toženih strank), ne morejo predstavljati izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Vzgojiteljica oz. njena pomočnica sta otroke ustrezno peljali oz. spremljali tako, da je prva hodila spredaj, zadnja pa na koncu vrste. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da bi se otroci prerivali oz. porivali oz. da bi kakorkoli povzročali nered, kar pomeni, da škodnega dogodka tudi ni mogoče pripisati neustrezni vzgoji delavk vrtca njihovih varovancev. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je padec mld. tožnika bil naključen. Za takšna naključja pa zavarovanec tožene stranke ne odgovarja.
neupravičena pridobitev – podlaga, ki se ni uresničila – prosta presoja dokazov
Ker tožnik ni uspel dokazati podlage, zaradi izjalovitve katere naj bi utrpel neutemeljeno prikrajšanje, toženki pa bili neupravičeno obogateni, njegovemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZDen člen 60, 60/2, 88. ZPP člen 286b. ZUP člen 147, 147/3.
denacionalizirano premoženje - ničnost razpolaganja s podržavljenim premoženjem – vračilo v naravi – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve – ugotovitvena tožba - pravni interes
Dokler je v teku denacionalizacijski postopek, upravičenec izkazuje pravni interes za ugotovitev ničnosti razpolaganja s podržavljenim premoženjem.
neupravičena obogatitev – zastaranje terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Pri zahtevkih iz naslova neupravičene obogatitve nastopi trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek, šele z izpolnitvijo znakov neupravičene obogatitve, to je ob prehodu koristi od tožnika na toženca.
ZPP člen 116, 156, 156/1, 343, 351. ZIZ člen 4, 4/3.
pravni interes za pritožbo - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - stroški, nastali z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženka lahko kadarkoli sodišču prve stopnje predlaga, da razveljavi potrdilo o pravnomočnosti sodbe in sklepa, ne more pa se zoper ugotovitev pravnomočnosti pritožiti, kljub temu da izpodbijani sklep vsebuje takšen pravni pouk. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
Stroški, ki nastanejo z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje, po 1. odstavku 156. člena ZPP vedno bremenijo stranko, ki je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za stroške, ki jih je stranka povzročila po naključju, ki se je njej primerilo.
ZZK-1 člen 133, 133/1, 46, 46/1, 46/2, 124, 146, 148.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – podlaga za vpis – predložitev odločbe zemljiškoknjižnemu sodišču – sklep o denacionalizaciji
V domeni organa ali sodišča, ki izda odločbo, za katero zakon določa, da se na njeni podlagi vpis v zemljiško knjigo opravi po uradni dolžnosti, je, da takšno odločbo predloži zemljiškoknjižnemu sodišču, to pa ob njenem prejemu začne zemljiškoknjižni postopek odločanja o vpisih, ki izhajajo iz takšne listine in s to vknjižbo povezanih vpisov.