predhodna odredba - presoja pogojev za izdajo predhodne odredbe
Ker dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal, gre za sodno odločbo o denarni terjatve, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
ZZK-1 člen 133, 133/1, 46, 46/1, 46/2, 124, 146, 148.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – podlaga za vpis – predložitev odločbe zemljiškoknjižnemu sodišču – sklep o denacionalizaciji
V domeni organa ali sodišča, ki izda odločbo, za katero zakon določa, da se na njeni podlagi vpis v zemljiško knjigo opravi po uradni dolžnosti, je, da takšno odločbo predloži zemljiškoknjižnemu sodišču, to pa ob njenem prejemu začne zemljiškoknjižni postopek odločanja o vpisih, ki izhajajo iz takšne listine in s to vknjižbo povezanih vpisov.
vknjižba lastninske pravice - izbrisna tožba – zastaranje izbrisne tožbe
Do vpisa je prišlo 8.7.1998, torej v času veljavnosti ZZK, ki je veljal od 16.7.1995 do 15.9.2003. 16.9.2003 je začel veljati novi ZZK – ZZK-1. ZZK je v 2. odstavku 102. člena med drugim določal, da se mora izbrisna tožba vložiti v 3 letih od vložitve predloga za vpis izpodbijane vknjižbe. Rok je bilo torej treba računati od vložitve predloga in ne od vpisa. V konkretnem primeru je torej 3-letni rok iztekel najkasneje 8.7.2001. To je bilo še v času veljavnosti ZZK. ZZK-1, ki roka za vložitev izbrisne tožbe ne določa več, je začel veljati 16.9.2003. Ker je stari rok, torej rok po ZZK, potekel pred uveljavitvijo ZZK-1, novega roka ni več mogoče uporabiti, čeprav je bila tožba vložena po novem zakonu. V obravnavanem primeru vprašanje zastaranja ne more biti sporno, saj se je 3-letni rok v celoti iztekel v času veljavnosti ZZK. Z uveljavitvijo ZZK-1 ni mogel „oživeti“.
javni uslužbenec – plača – dejansko delo – zapadlost – pravna korist – dajatvena tožba – zavrženje tožbe
Tudi pri dajatveni tožbi mora za dopustnost tožbe obstajati pravna korist tožnika, ki je podana šele z zapadlostjo zahtevka. To pomenim, da se tožba v delu, v katerem se nanaša na terjatve, ki do konca glavne obravnave še niso zapadle, zaradi pomanjkanja pravne koristi zavrže.
tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – sprememba tožbe – rok za vložitev tožbe
Za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj zgolj ugotovitvena sodba še ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočalo poplačilo njegovih terjatev. Tožnik je šele na prvem naroku poleg ugotovitvenega postavil še dajatveni zahtevek (kar nedvomno predstavlja spremembo tožbe v smislu 184. člena ZPP), to pa je bilo že po preteku zakonsko določenega triletnega roka za izpodbijanje pravnih dejanj iz 257. člena OZ.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZPP člen 286.
pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja - prekomerne vrednosti emisij hrupa - ugovor sukcesivnega zastaranja
V primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati povrnitev le-te, če presega običajne meje, ob uporabi 179. člena OZ.
Toženka že več let ne plačuje neprofitne najemnine, kot je določena v najemni pogodbi. Ker je kljub opominu ni plačala, je zahtevek na odpoved najemne pogodbe utemeljen.
Za odločitev o morebitni deljeni odgovornosti obeh udeležencev v prometni nezgodi po 2. odstavka 154. člena OZ je treba presoditi navedbo tožene stranke, da je voznica osebnega vozila prispevala k nastanku in posledicam nezgode s tem, da naj bi (preden je zagledala manever voznika tovornega vozila) vozila prehitro, več kot 130 km/h.
standard obrazloženosti odmere stroškov po višini – stroški izvedenca – odmera stroškov
Sodišče je zadostilo standardu obrazloženosti odmere stroškov po višini s tem, ko je v izpodbijanem sklepu sistematično, upoštevajoč posamezne stroškovnike, navedlo, katere priglašene stroške in nagrado je priznalo izvedencu ter v kakšni višini je to storilo, na samih stroškovnikih v spisu pa je odmero ustrezno zaznamovalo in specificiralo tako, da je za vsako postavko priglašenih stroškov in nagrade razvidno, ali je bila priznana v celoti ali zgolj delno.
ZD člen 9. ZFPPIPP člen 418. ZPP člen 97, 205, 205-1, 208, 208/1, 339/2-11.
stečaj zapuščine – stečajni upravitelj – prekinitev pravdnega postopka – prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dediča
Namen stečaja zapuščine je enak namenu stečajnega postopka nad pravno osebo in postopka osebnega stečaja, in sicer, da se prepreči razlikovanje med stečajnimi upniki ne glede na to, ali obstajajo dediči zapuščine ali ne oziroma, da se prepreči, da terjatve upnikov ne bi bile poplačane, če zapuščina ostane brez dedičev. Stečajna upraviteljica je tako tista, ki je upravičena prevzeti pravdo, saj je njej z začetkom stečajnega postopka podeljena pravica, da skrbi za zapuščino pokojnega tožnika. V primeru, da bo uspela, bo tako v konkretnem postopku izterjano premoženje postalo predmet stečajne mase, ki se bo razdelilo med upnike pokojnega zapustnika, v morebitnem preostanku pa bo v skladu s sklepom o dedovanju pripadlo Republiki Sloveniji.
Stranki sta dogovorili za izvedbo manjših in enostavnejših del, kot so priklop centralne napeljave na javno plinsko napeljavo, dobava in montaža radiatorjev ter izdelava vodne instalacije v kotlovnici, kar ne predstavlja večjih in zahtevnejših del, ki terjajo večje število izvajalcev, gradbeno dovoljenje oziroma izdelavo projekta. Glede na to je sporni dogovor o gradbenih delih podjemna pogodba in ne gradbena.
Pravdni stroški, ki jih je imela tožena stranka v zvezi s popravnim sklepom (stroški sestave vloge z dne 11.5.2010), niso bili potrebni za pravdo, zato jih tožena stranka nosi sama (1. odst. 155. člena ZPP). Enako velja tudi za stroške predloga za dopolnitev popravnega sklepa.
ZZK-1 člen 132, 132-4, 157, 157/1, 158, 158/2-1, 160, 160/2.
ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča – odločanje o ugovoru – nedovoljenost ugovora – pravni interes – pričakovalna pravica – prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Pritožnik utemeljuje svoj pravni interes na podlagi pričakovalne pravice, ki izhaja iz predložene pogodbe o finančnem leasingu, in sicer na podlagi pravice do odkupa nepremičnine. Pričakovalna pravica pa se varuje kot pravica le, če v času, ko se v takšno pričakovalno upravičenje poseže, le-to že bilo mogoče varovati z ustreznim zahtevkom.
Tožena stranka je neupravičeno uveljavljala nagrado pooblaščencu za konferenco s stranko, za sestavo oziroma priglasitev stroškov in za poročilo stranki, saj so po 17. členu ZOdvT ta opravila že zajeta v stopnjo postopka, za katero je bila odmerjena nagrada po tarifni številki 3468.
ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4.d, 130/5, 131, 131/3. ZP-1 člen 26, 27.
idealni stek – realni stek – odmera sankcije v steku
Obdolženec je s tem, ko je vozil pod vplivom alkohola, istočasno pa je imel v organizmu tudi prepovedano drogo, storil dva prekrška in ne enega, zato mu je sodišče pravilno odmerilo sankcijo za vsak prekršek posebej, nato pa mu na podlagi določil o steku izreklo enotno sankcijo.
URS člen 14, 22. ZPP člen 80, 339, 339/2, 339/2-11.
procesna sposobnost - poslovna sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o tožničini razsodnosti v času sklepanja pogodbe, še posebej pa glede na zaznave izvedenk v izvedenskih mnenjih in celo glede na navedbe same tožnice oziroma njenega pooblaščenca, pritožbeno sodišče resno dvomi v obstoj tožničine procesne sposobnosti. Ker sodišče prve stopnje kljub ugotovitvam izvedenk v izvedenskih mnenjih tega vprašanja ni razjasnilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
pravočasnost napovedi pritožbe – spor majhne vrednosti
Pritožbene trditve glede utemeljenosti odločitve v sodbi niso pomembne in jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo. Navedene pritožbene trditve, bi namreč bile lahko učinkovite le pod pogojem, da bi jih tožena stranka uveljavljala v pravočasni pritožbi, ki bi sledila pravočasni napovedi pritožbe.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – ugovor – zapuščina brez dedičev – prehod zapuščine na državo – univerzalna sukcesija – kaduciteta – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost prevzetega premoženja – trditveno in dokazno breme
Republika Slovenija, na katero po zakonu preide zapuščina brez dedičev, za dolgove zapustnika odgovarja (tako kot dedič) do višine vrednosti podedovanega oz. prevzetega premoženja ob smrti zapustnika. Za razbremenitev te odgovornosti je na njej dokazno breme o vrednosti prevzetega premoženja ob smrti zapustnika in o tem, da je bila ta že v celoti izčrpana.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – uporabnina – višina uporabnine – znižanje uporabnine zaradi vlaganj v nepremičnino
Vprašanje povrnitve morebitnih vlaganj za adaptacijo se obravnava ločeno od vprašanja višine uporabnine, saj ni izkazana pravna podlaga, po kateri bi tožena stranka lahko dosegla znižanje višine uporabnine zaradi zatrjevanega vložka v adaptacijo nepremičnine.
Sodišče mora ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini – v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. V tem primeru sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne more upoštevati.