Kršitev mandatne pogodbe je podana, če odvetnik ne izpolni svoje obveznosti, je ne izpolni pravilno ali jo izpolni z zamudo. Prevzemnik naročila (odvetnik) pa mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodar ter paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo (1. odst. 768. čl. OZ). Na naročiteljevo zahtevo mu mora o stanju poslov poročati, za pomanjkljivo poročilo, kakor tudi za zamolčanje okoliščin, ki so pomembne za mandanta, je odškodninsko odgovoren.
prodajna pogodba - prodajna komisija - pogodbena volja - nesporazum
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil sklenjen dogovor o zapadlosti terjatev v plačilo v roku 30 dni od prejema blaga, da toženec ni periodično poročal o blagu, ki ga je prodal ,kot tudi, da mu tožnik ni dal papirjev, pod katerimi lahko blago prodaja, ter ob ugotovitvi glede načina obračuna DDV je navedeni dogovor pravilno štelo za kupoprodajno pogodbo in ne za prodajno komisijo.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5, 3, 3/1, 4.
nagrada stečajnega upravitelja – nagrada za delo stečajnega upravitelja – vrednost vnovčene razdelitvene mase – uporaba odredbe
Ker že iz predloga stečajne upraviteljice izhaja, da v obravnavanem primeru uporaba kriterijev iz 2. do 5. točke 2. člena Odredbe ni bistveno vplivala na višino odmerjene nagrade, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo upraviteljici nagrado ob upoštevanju zneska vnovčene razdelitvene mase po postavki I. tabele iz prvega odstavka 3. člena Odredbe in v zadostni meri podalo razloge o utemeljenosti odmerjene nagrade po višini.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – uporabnina – višina uporabnine – znižanje uporabnine zaradi vlaganj v nepremičnino
Vprašanje povrnitve morebitnih vlaganj za adaptacijo se obravnava ločeno od vprašanja višine uporabnine, saj ni izkazana pravna podlaga, po kateri bi tožena stranka lahko dosegla znižanje višine uporabnine zaradi zatrjevanega vložka v adaptacijo nepremičnine.
izbrisna tožba – protiustavnost zakonskega določila, na podlagi katerega je bil opravljen vpis v zemljiško knjigo – uveljavljanje vračila nepremičnine v denacionalizacijskem postopku
Ker je določba 38. člena ZZelP protiustavna, so vpisi, ki so bili na njeni podlagi opravljeni v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavni. To velja ne glede na to, ali so bili vpisi opravljeni pred ali po izdaji odločbe US RS.
verjetnost terjatve na ugotovitev očetovstva – začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – ogroženost otrokovega preživljanja
Ker gre pri ugotovitvi očetovstva za občutljivo statusno vprašanje, je treba biti pri presoji verjetnosti terjatve (v okviru postopka za izdajo začasne preživninske odredbe) previden. Stopnja previdnosti pa je odvisna tudi od tega, kako ogroženo bi bilo otrokovo preživljanje, če začasna odredba ne bo izdana.
nastanek taksne obveznosti – plačilo sodne takse ob vložitvi napovedi pritožbe - nepopolna vloga - napoved pritožbe
Pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka sodno takso za pritožbo morala plačati šele, ko bi pritožbo zoper sodbo vložila in ne že pred izdajo obrazložene sodne odločbe, so neutemeljene, saj ZPP-D v 1. odst. 105.a člena določa, da je treba sodno takso za napoved pritožbe plačati ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe.
spor o avtorski pravici – pravila za postopek v sporu majhne vrednosti
Tožeča stranka je tožbo v predmetni zadevi vložila na podlagi določb ZASP. Gre za spor iz avtorske pravice, ki pa po določbi 444. člena ZPP ne štejejo za spore majhne vrednosti.
Zgolj obstoj objektivne nevarnosti, torej možnosti, da tožena stranka proda svoje premičnine, ne zadostuje za poseg v njeno lastninsko pravico na teh premičninah s prepovedjo razpolaganja z njimi. Izdaja začasne odredbe je izreden ukrep, ki posega v pravice dolžnika, zaradi česar so predpisani strogi pogoji za odreditev takšnega posega. Zato je tudi z določbo 2. odst. 270. člena ZIZ predpisano, da mora upnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe, izkazati nevarnost, da bo zaradi določenega subjektivnega ravnanja dolžnika uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.
Določitev premije v zavarovalni polici je ena izmed bistvenih sestavin pogodbe. Ker iz presojane zavarovalne police izhaja, da premija za sporno zavarovanje ni določena, zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ni bilo sklenjeno, in tako ni mogoče uporabiti določbe 83. člena OZ glede nejasnih določb vnaprej pripravljenih pogodb. Niti tožnikovo prepričanje, da zadostuje navedba zavarovalne vsote, niti namen strank, da skleneta tudi zavarovalno pogodbo AO+, ne more zadostovati za zaključek, da je bila sporna zavarovalna pogodba sklenjena.
OZ člen 99. ZZZDR člen 52, 52/1. ZZK-1 člen 243, 243/2-1, 244. ZPP člen 105, 108, 108/1, 180, 180/1, 273, 318, 318/1.
sprememba tožbe – nesklepčna tožba – poprava nesklepčne tožbe - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – razpolaganje enega zakonca z deležem drugega zakonca na skupnem premoženju – ničnost ali izpodbojnost pravnega posla – izbrisna tožba – rok za vložitev tožbe
Tožba je spremenjena tudi v primeru, če tožnik namesto dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka uveljavlja ugotovitveni zahtevek oz. obrnjeno.
oprava zapuščinske obravnave - pravica upnika zahtevati opravo zapuščinske obravnave - stranka v zapuščinskem postopku
Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - nepravilno vročanje
Napake, za katero stranka trdi, da jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, se pravi nepravilne vročitve, ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje.
izločitev sodnika – denarna kazen – zloraba procesnih pravic – dopustnost pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev sodnika
Tožnica je podala v istem postopku štiri zahteve za izločitev sodnice, pri čemer je v njih vedno navajala iste razloge za izločitev, ponavlja pa jih tudi v pritožbi. Takšno njeno ravnanje je nedvomno sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zlorabo procesnih pravic in zato na podlagi 11. čl. ZPP utemeljeno izreklo tožnici denarno kazen.
obvezno zavarovanje v prometu – izguba zavarovalnih pravic
V primeru spremembe lastništva na vozilu v času trajanja zavarovanja zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik sklene pogodbo o obveznem zavarovanju.
Odgovornost zavarovanca in odgovornih oseb v primeru izgube zavarovalnih pravic je solidarna.
ureditev meje – določitev meje po močnejši pravici – soglasje strank - močnejša pravica – dokazna ocena
Le tedaj, ko je meja dokončno urejena v katastrskem postopku, se domneva močnejša pravica po tako določeni meji, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Res se nasprotni udeleženec ni strinjal z ureditvijo meje na podlagi močnejše pravice, vendar to glede na določbo 3. odstavka 77. člena SZP ni bila ovira za dokončanje postopka za določitev meje na podlagi močnejše pravice. Kadar vrednost spornega prostora ne presega dvojnega zneska, do katerega v sodnem postopku odloča sodnik posameznik (4.000,00 EUR), uredi sodišče mejo po močnejši pravici brez soglasja strank.
krivdna odškodninska odgovornost – gostinski lokal – padec zvočnika
Zvočnik, ki je tožnici, ki je sedela v lokalu za mizo, padel na glavo, je bil nameščen tako, da je bil v dosegu rok stoječega človeka, kar je po ugotovitvi izvedenca v nasprotju s standardom EN 349, ki predpisuje potrebno varnostno razdaljo. Podana je krivdna odgovornost lastnikov lokala.
omejena poslovna sposobnost – osebni stečaj – poslovna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja – pravdna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja
V skladu s 386. členom ZFPPIPP sicer poslovna sposobnost dolžniku, zoper katerega je začet postopek osebnega stečaja, ni v celoti odvzeta, omejena pa je tako, da slednji ne more prosto sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Takšni pravni posli so tako brez pravnega učinka. To velja tudi v konkretnem primeru, saj je z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti po 386. členu ZFPPIPP omejena tudi njegova pravdna (procesna) sposobnost v enakem obsegu. Konkretna pravdna zadeva pa je taka, da sodi med posle, glede katerih velja omejitev iz 386. člena.