dedni dogovor – sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine – napaka volje – izpodbojen pravni posel
Dedni dogovor (sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine oz. zapuščine) je pogodba civilnega (obligacijskega) prava. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče po 3. odst. 214. čl. ZD tak sporazum v sklepu o dedovanju, kot pogodba civilnega (obligacijskega) prava pa je zaradi napak volje izpodbojen (primerjaj 94. čl. OZ). Ker je pravni posel zaradi napak volje veljavno sklenjen, a izpodbojen (pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost lahko zahteva, da se pogodba razveljavi – 1. odst. 95. čl. OZ), zahtevek za razveljavitev pa je potrebno uveljavljati s tožbo (v primeru spora) z oblikovalnim (konstitutivnim) zahtevkom (naj sodišče pogodbo razveljavi), je pogodba veljavna, dokler se ne razveljavi.
V odškodninski pravdi glede odgovornosti odvetnika zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe, se uspeh v pravdi, v kateri je bil prekluzivni rok zamujen, obravnava kot predhodno vprašanje.
Ker je imel odvetnik svojo odgovornost zavarovano, lahko oškodovanec izbira, ali bo tožil odvetnika ali pa bo vložil direktno tožbo proti zavarovalnici.
Odškodninsko terjatev proti odvetniku iz naslova odgovornosti je mogoče veljavno cedirati tretjemu.
zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pomen pravnomočne kazenske sodbe pri zastaranju
Določba 377. člena ZOR, ki ureja zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, praviloma velja le v primeru pravnomočne kazenske sodbe. V drugih primerih pa je treba upoštevati 388. člen ZOR, po kateri se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060655
OZ člen 435. SPZ člen 8.
prodajna pogodba - razlaga pogodb – predmet pogodbe – načelo superficies solo cedit – odstop od načela povezanosti stavbe in zemljišča
Pritožnik izpostavlja, da prodajna pogodba nasprotuje temeljnemu načelu stvarnega prava superficies solo cedit. Tožena stranka je res posebej obračunala vrednost poslovne stavbe in zemljišča pod njo. Ni pa s sklenitvijo pogodbe prišlo do kršitve načela superficies solo cedit, ki je uzakonjeno v 8. členu SPZ. Tožena stranka je tako zemljišče kot tudi na njem stoječo stavbo prodala skupaj kot celoto, le vrednost sestavin pri oblikovanju cene predmeta prodaje je obračunala ločeno. Zato odstop od načela povezanosti in zemljišča ni podan, kot zmotno meni pritožnik.
skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakonca na skupnem premoženju
Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.
S kasnejšim stečajnim postopkom nad toženo stranko je tožeča stranka zaradi neizpolnitve obveznosti tožene stranke iz potrjene prisilne poravnave pridobila pravico uveljavljati terjatev v višini, kot bi jo lahko uveljavljala v samem stečajnem postopku.
Določilo 92. člena OZ, v skladu s katerim pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Tožena stranka, ki je aro prejela, za neizpolnitev pogodbe ni odgovorna, temveč je odgovorna tožeča stranka sama, glede na določbo 2. odst. 65. čl. OZ do vračila dvojne are ni upravičena. V 1. odst. 65. čl. OZ je določeno, da sme stranka, ki je aro prejela, prejeto aro obdržati v primeru, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala. To pomeni, da tožeča stranka brez podlage zahteva vračilo tako dvojne are kot tudi plačane are.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v konkretnem primeru druga toženka, to je nepremičninska družba, škode ni povzročila. Pri navedenih zneskih ne gre za škodo, temveč za zmanjšanje kupnine, tožnica pa je z navedenim zahtevkom delno že uspela zoper prvotoženko kot prodajalko.
nasprotna izvršba – obseg vrnitve – obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi
Nasprotna izvršba je specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega zahtevka, ki je dopustna samo, če so izpolnjeni pogoji iz 67. čl. ZIZ. Določilo I. odst. 67. čl. ZIZ je potrebno tolmačiti tako, da ima dolžnik možnost v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške. Pravno podlago za odmero zamudnih obresti pa predstavlja določilo 193. čl. OZ, ki določa, da kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Določili 920. člena ZOR in smiselno enako določilo 944. člena OZ sta kogentni določbi v smislu izključitve odgovornosti (nasprotno pogodbeno določilo je nično).
prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku – ničnost pravnega posla
Po 88. členu ZDen je ničen vsak pravni posel o razpolaganju z nepremičnino, sklenjen po uveljavitvi ZDen, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Zemljiškoknjižno sodišče mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis predložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
Ker tožeča stranka v tožbi (predlogu za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine) ni niti navedla niti kakorkoli verjetno izkazala dejstva (okoliščine), da gre za spor iz avtorske pravice (pravno relevantna dejstva glede pristojnosti morajo biti v tožbi verjetno izkazana), sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi se v obravnavani zadevi izreklo za nepristojno (zaradi izključne pristojnosti - stvarno in krajevno - drugega sodišča).
Zgolj obstoj objektivne nevarnosti, torej možnosti, da tožena stranka proda svoje premičnine, ne zadostuje za poseg v njeno lastninsko pravico na teh premičninah s prepovedjo razpolaganja z njimi. Izdaja začasne odredbe je izreden ukrep, ki posega v pravice dolžnika, zaradi česar so predpisani strogi pogoji za odreditev takšnega posega. Zato je tudi z določbo 2. odst. 270. člena ZIZ predpisano, da mora upnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe, izkazati nevarnost, da bo zaradi določenega subjektivnega ravnanja dolžnika uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.
odškodnina za razlaščeno zemljišče – status zemljišča
V skladu z ustaljeno sodno prakso je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe o lokacijskem načrtu), ki je podlaga za razlastitev, oziroma je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred sprejetjem akta, s katerim je bilo spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
OZ člen 99. ZZZDR člen 52, 52/1. ZZK-1 člen 243, 243/2-1, 244. ZPP člen 105, 108, 108/1, 180, 180/1, 273, 318, 318/1.
sprememba tožbe – nesklepčna tožba – poprava nesklepčne tožbe - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – razpolaganje enega zakonca z deležem drugega zakonca na skupnem premoženju – ničnost ali izpodbojnost pravnega posla – izbrisna tožba – rok za vložitev tožbe
Tožba je spremenjena tudi v primeru, če tožnik namesto dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka uveljavlja ugotovitveni zahtevek oz. obrnjeno.