odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pravno priznana škoda
Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, če je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
Prikrajšanja kot jih zatrjuje tožnik (da je močno prizadet njegov občutek varnosti, kar mu povzroča hude psihične bolečine, da je bolj živčen, težje zaspi, se težje skoncentrira ipd.), niso prikrajšanja, zaradi katerih bi lahko zahteval odškodnino iz naslova zmanjšane življenjske aktivnosti.
skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakonca na skupnem premoženju
Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.
protipravnost ravnanja - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve – nastanek škode – objektivni zastaralni rok – subjektivni zastaralni rok
Ko poteče objektivni zastaralni rok, je terjatev zastarana ne glede na to, če subjektivni rok še ni potekel.
V primeru, da je med postopkom obstajala procesna ovira litispendence, pa sodišče prve stopnje glede nje ni ničesar odločilo tako dolgo, da je med tem nastopila že procesna ovira res iudicata, je sodišče dolžno po uradni dolžnosti presojati le obstoj slednje kot močnejše procesne ovire.
Tudi po združitvi več pravd v skupno obravnavanje, pravdi obdržita svojo samostojnost, zato ne pride do nikakršnega “zlitja tožbenih zahtevkov”, temveč mora sodišče glede na procesne določbe o obstoju litispendence in obstoju pravnomočno razsojene stvari to ugotavljati, kot da pravdi nista združeni. To velja tudi v primeru denarnih vključenih zahtevkov, ko tožeča stranka z eno tožbo vtožuje iz iste dejanske in pravne podlage v več zadevah denarno terjatev za isto obdobje.
Ker tožeča stranka v tožbi (predlogu za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine) ni niti navedla niti kakorkoli verjetno izkazala dejstva (okoliščine), da gre za spor iz avtorske pravice (pravno relevantna dejstva glede pristojnosti morajo biti v tožbi verjetno izkazana), sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi se v obravnavani zadevi izreklo za nepristojno (zaradi izključne pristojnosti - stvarno in krajevno - drugega sodišča).
Zgolj obstoj objektivne nevarnosti, torej možnosti, da tožena stranka proda svoje premičnine, ne zadostuje za poseg v njeno lastninsko pravico na teh premičninah s prepovedjo razpolaganja z njimi. Izdaja začasne odredbe je izreden ukrep, ki posega v pravice dolžnika, zaradi česar so predpisani strogi pogoji za odreditev takšnega posega. Zato je tudi z določbo 2. odst. 270. člena ZIZ predpisano, da mora upnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe, izkazati nevarnost, da bo zaradi določenega subjektivnega ravnanja dolžnika uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.
sporazumna razveza pogodbe – neupravičena pridobitev – dogovor o zadržanju plačanega dela kupnine
Ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta obe pogodbeni stranki želeli s sklenitvijo sporazuma doseči vračilo davka od prometa nepremičnin, je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno učinke tega sporazuma omejilo le na interes tožene stranke. Podpis Sporazuma s strani kupca ima namreč tudi zanj določene učinke, razen če jih sklenitelja sporazuma izrecno ne izključita. Da si je tožena stranka kljub sporazumu o razvezi pogodbe ohranila pravico zadržati del kupnine, ni določeno zatrjevala.
uveljavljanje dednih pravic v pravdi - dediščinska tožba – vsebina zahtevka – dediščinska skupnost – dediči kot nujni sosporniki
Zahtevek, s katerim stranka uveljavlja dedno pravico, mora poleg ugotovitvenega dela o vrsti in vsebini dedne pravice vsebovati tudi dajatveni del, s katerim se od tožene stranke zahteva izročitev stvari oz. deleža teh stvari v last in posest.
Premoženje, o dedovanju katerega s sklepom o dedovanju še ni bilo odločeno, je skupno premoženje dedičev. Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Rezultat sodnega postopka ima podobne posledice kot razpolaganje, zato morajo v tovrstnih postopkih sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani; tudi tisti, ki tožnikov zahtevek priznavajo. Nedeljivost zapuščine kot skupne lastnine narekuje stališče, da so dediči v tovrstnih sporih nujni sosporniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065569
OZ člen 245, 335.
škoda – zastaranje terjatve – vzročna zveza – odgovornost zaradi opustitve obvestila pogodbene stranke
Tožeča stranka zatrjuje, da ni zahtevala plačila od dejanskih povzročiteljev, ker je terjatev do njih zastarala. Dokler dolžnik (povzročitelj odpadkov) ne poda ugovora zastaranja, ima tožeča stranka pravico in možnost od njega izterjati povrnitev stroškov, zato tožeči stranki (še) ni nastala škoda.
Določilo 92. člena OZ, v skladu s katerim pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
ZASP člen 15, 21, 57, 143, 153, 153/2. ZASP-B člen 26, 26/4, 156, 157.
exceptio illegalis – tarifa – pravilnik – valorizacija tarife – uporaba avtorskega dela
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo Pravilnika 2006 oziroma njegove tarife, sklicujoč se na 125. člen URS in 1. odstavek 3. člena ZS. Podzakonskega predpisa, za katerega meni, da ni v skladu z zakonom, sodišče pri svojem odločanju ne sme upoštevati (exceptio illegalis), ker je pri odločanju vezano le na ustavo in zakon.
Določilo 39. člena ZOZP je potrebno razlagati tako, da uveljavlja omejitev odgovornosti tožene stranke glede zavarovalnega kritja tudi glede vrste škode, ki so jo povzročili neznani vozniki.
Če je bilo vozilo neznano, to še ne pomeni, da je bilo nezavarovano.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Zemljiškoknjižno sodišče mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis predložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Le izjemoma se lahko prisodi odškodnina tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine. Ob tem pa mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
ZPP člen 286/1, 286/2, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339/2-8.
sklepčnost tožbe – pravočasnost pripravljalne vloge – prekluzija z navajanjem dejstev – pravica do izjave
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je imela tožeča stranka na voljo dovolj časa za pravočasno predložitev vloge, t.j. dovolj zgodaj pred narokom dne 10.3.2010. K predložitvi vloge je bila (ne da bi za to potrebovala poziv sodišča) smiselno poklicana že po prejemu odgovora na tožbo, najkasneje pa bi se s prejemom vabila en mesec pred narokom morala zavedati, da se izteka čas, ko se o navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo še lahko „dovolj zgodaj“ izjavi. Znano dejstvo je, da stranke narok na sodišču prepogosto dojemajo kot zbirno mesto za izmenjavo novih pripravljalnih vlog in da je prav preprečitvi slednjega namenjeno določilo 286.a čl. ZPP. Vendar pa sistem prekluzij, določen v 286.a členu ZPP, nujno poseže v ustavno varovano pravico strank do izjave v postopku. Zahteva po učinkovitosti in ekonomičnosti sodnega postopka mora biti zato v sorazmernem ravnovesju s to pravico.
Stranka je upravičena vsaj do tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv, to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz 4. odst. 286.a člena ZPP, in na posledice zamude (5. odst. 286.a člena ZPP).
ugovor zoper sklep o izvršbi - davčni dolg – zavarovanje – hipoteka - predlog za izvršbo - prenehanje obveznosti
Določba 126.a člena ZDavP-2 (Ur. l. RS št. 117/2006) je jasna, upnik mora davčni dolg zavarovati najprej s hipoteko, zatem pa vložiti predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave, le v takem primeru davčna obveznost ne preneha.
ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2.
prekinitev postopka - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - škodni dogodek
Iz podatkov poslovnega registra RS izhaja, da se je 4. 8. 2010 nad toženo stranko začel stečajni postopek. Za ta primer ZPP v 4. točki 205. člena določa, da se pravdni postopek prekine po samem zakonu. Pravna posledica prekinitve pravdnega postopka je prepoved sodišču, da v času prekinitve postopka opravlja kakršnakoli pravdna dejanja. Izjemo pomeni situacija, ko prekinitev nastane po koncu glavne obravnave (2. odstavek 207. člena ZPP), saj lahko tedaj sodnik na podlagi obravnave izda odločbo. Takšna situacija je podana tudi v konkretnem primeru, saj je prekinitev postopka nastopila, potem ko so bila opravljena vsa pravdna dejanja strank v zvezi s pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato tudi odločilo v zadevi.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka navedla le, da ni izkazano, kaj je vzrok za nastalo škodo in kdo je odgovoren zanjo, ter da dolžnik s svojimi ravnanji ni povzročil izliva vode. Takšnih splošnih trditev pa ni mogoče šteti kot substancirano prerekanje trditev tožeče stranke o okoliščinah škodnega dogodka, kakor izhajajo iz njene pripravljalne vloge z dne 24. 8. 2009.