KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003063
ZKP člen 394, 394/1. KZ člen 133, 133/2.
zmotno ugotovljeno dejansko stanje – odločilna dejstva – drugačna presoja že ugotovljenih dejstev
Obdolženec, ki je namerno zadel z vozilom v oškodovanca, se je zavedal, da vsled samega zadetja ali pa z zadetjem povzročenega oškodovančevega padca, utegne oškodovancu povzročiti lahko telesno poškodbo. Tudi najblažje zadetje, če je bilo povzročeno namerno, ne izključuje obdolženčevega naklepa. Jakost trčenja bi se lahko odrazila le pri prepovedani posledici in pravni opredelitvi kaznivega dejanja, nikakor pa ne more vplivati na obdolženčevo krivdo.
ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2.
prekinitev postopka - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - škodni dogodek
Iz podatkov poslovnega registra RS izhaja, da se je 4. 8. 2010 nad toženo stranko začel stečajni postopek. Za ta primer ZPP v 4. točki 205. člena določa, da se pravdni postopek prekine po samem zakonu. Pravna posledica prekinitve pravdnega postopka je prepoved sodišču, da v času prekinitve postopka opravlja kakršnakoli pravdna dejanja. Izjemo pomeni situacija, ko prekinitev nastane po koncu glavne obravnave (2. odstavek 207. člena ZPP), saj lahko tedaj sodnik na podlagi obravnave izda odločbo. Takšna situacija je podana tudi v konkretnem primeru, saj je prekinitev postopka nastopila, potem ko so bila opravljena vsa pravdna dejanja strank v zvezi s pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato tudi odločilo v zadevi.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka navedla le, da ni izkazano, kaj je vzrok za nastalo škodo in kdo je odgovoren zanjo, ter da dolžnik s svojimi ravnanji ni povzročil izliva vode. Takšnih splošnih trditev pa ni mogoče šteti kot substancirano prerekanje trditev tožeče stranke o okoliščinah škodnega dogodka, kakor izhajajo iz njene pripravljalne vloge z dne 24. 8. 2009.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – popolna odškodnina – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – nadomestilo plače – dodatek k plači
Delavec, ki je pred poškodbo, za nastanek katere je podana odškodninska odgovornost njegovega delodajalca, redno prejemal dodatek zaradi dela v manj ugodnem delovnem času, je upravičen tudi do škode, ki mu nastaja, ker v času bolniškega staleža perjema manjše nadomestilo plače, kot bi znašala plača z dodatki, ki bi jih prejemal, če bi opravljal delo. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači utemeljen.
ugovor zoper sklep o izvršbi - davčni dolg – zavarovanje – hipoteka - predlog za izvršbo - prenehanje obveznosti
Določba 126.a člena ZDavP-2 (Ur. l. RS št. 117/2006) je jasna, upnik mora davčni dolg zavarovati najprej s hipoteko, zatem pa vložiti predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave, le v takem primeru davčna obveznost ne preneha.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 430, 430/2, 442, 442/1. KZ člen 217, 217/1.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca – izvajanje dokazov – pravica do izjave
V primeru, ko se na ponovni obravnavi izvajajo dokazi, glede katerih se obdolženec v prejšnji fazi postopka ni mogel izjasniti, niso podani pogoji za izvedbo glavne obravnave v obdolženčevi nenavzočnosti.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – povečanje tožbenega zahtevka – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – sodna pristojnost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Pritožba ima prav, da prvostopno sodišče tekom prvostopnega postopka ni izdalo posebnega sklepa o dovolitvi spremembe tožbe, kar bi v primeru, ko nasprotna stranka spremembi tožbe nasprotuje, v skladu z določbo 185. člena ZPP moralo storiti. Ker prvostopno sodišče v vmesnem sporu ni odločilo, ali naj se sprememba tožbe dopusti (to je storilo šele v izpodbijani sodbi), postopek pa je nadaljevalo na podlagi spremenjene tožbe, je s tem storilo kršitev postopka relativnega značaja. Tožena stranka bi v pritožbi morala konkretno opredeliti, na kakšen način je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, česar pa po ugotovitvah pritožbenega sodišča ni storila. Zgolj s pavšalnimi trditvami o vplivu kršitve na izpodbijano sodbo pa ne more uspeti
ZIZ člen 15, 266, 266/1, 272. ZPP člen 365, 365/3.
predlog za izdajo začasne odredbe - stik otroka s staršem - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost v postopku zavarovanja z začasno odredbo - verjetno izkazana terjatev
Če se predlaga izdaja začasne odredbe preden je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek (prvi odstavek 266. člena ZIZ), je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in samo začasno odredbo pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. V takem postopku se ne uporabljajo določbe 408. člena ZPP, saj je ta poseben postopek predpisan za spore iz razmerij med starši in otroki.
kaznivo dejanje zoper premoženje – goljufija – ponarejanje listin – posojilo – prodaja nepremičnine - dejansko stanje – goljufivi namen zoper pravni promet – ponarejen zemljiškoknjižni izpisek
Že pri prvem pogovoru z oškodovancem sta bila prisotna oba obtoženca, tako kot tudi pri podpisu posojilne pogodbe in izdelavi notarskega zapisa. Oškodovanec in notar sta jima verjela, saj sta predložila kopiji zemljiškoknjižnih izpiskov, katera bi naj bila izdana le nekaj dni pred sklenitvijo poslov (izkazalo se je da sta ponarejena). Zadeve zato nista preverila v zemljiški knjigi, je pa oškodovanec denar, katerega ni dobil vrnjenega, izročil. Obtožena sta torej oškodovanca spravila v zmoto in na ta način pridobila premoženjsko korist v višini 16.830,45 EUR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – začasno povečan obseg dela
Zaradi zapisa v prijavi prostega delovnega mesta, da obstaja možnost podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni mogoče sklepati, da ni šlo za začasno povečan obseg dela. Začasno povečan obseg dela kot razlog za sklenitev obeh pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnico je tožena stranka dokazala, zaradi česar tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se šteje, da je tožnica v delovnem razmerju za nedoločen čas, ni utemeljen.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST in ZST-1
Za presojo predlagane oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo je za presojo vseh vprašanj treba uporabiti ZST, ker je bila tožba vložena še v času njegove veljavnosti.
upravljanje večstanovanjske hiše – naloge upravnika – spor majhne vrednosti – ugovor neizpolnitve pogodbene obveznosti
Upoštevaje okoliščino, da je bila določena mesečna pavšalna cena za več taksativno naštetih nalog upravnika, bi morala tožena stranka postaviti konkretiziran ugovor tako, da bi določno navedla, katere/ih od naštetih pogodbenih obveznosti upravnik ni izpolnjeval. Na konkretnejši ravni, kot je postavljen ugovor, pa se sodišče do tožničinih navedb ni dolžno niti se ne more opredeljevati.
URS člen 14, 14/2, 33, 50, 50/1. ZPIZ-1 člen 109, 110, 177.
vdovske pokojnine
Ker je pravica do družinske oziroma vdovske pokojnine izvedena pravica, ki jo družinski član pridobi na podlagi zavarovanja umrlega zavarovanca ali upokojenca, je stališče, po katerem naj bi bila izbira med pokojninami že izčrpana pri tujem nosilcu zavarovanja, nedopustno in posega v pravico iz 33. člena Ustave RS. Pravica do družinske oziroma vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni odvisna od tega, ali jo upravičenci uveljavljajo po zavarovancu ali po uživalcu pokojnine. Odločilno je le, ali na strani umrlega in na strani tožnice obstajajo vsi pogoji, ki jih mora vdova izpolnjevati za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine.
Kršitev pravice do zagotovitve dela pri toženi stranki po izteku mandata ravnatelja, ki je opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, predstavlja prenehanje delovnega razmerja na drug način (z iztekom mandata ravnatelja oziroma s potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi), kar pomeni, da je treba sodno varstvo uveljavljati v roku 30 dni od dneva izteka mandata ravnatelja oziroma prenehanja delovnega razmerja.
Da bi se tožeča stranka razbremenila svoje obveznosti povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki, mora ob umiku tožbe zatrjevati, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljala s tožbo, kakor tudi, da je tožbo umaknila takoj potem, ko je bil zahtevek izpolnjen.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Ob opisanih pristojnostih pri evidentiranju stanja nepremičnine pa mora zaradi varnosti pravnega prometa in varstva lastninske pravice, nenazadnje pa tudi zaradi povezanosti obeh izvornih evidenc, ob kasnejšem predlogu za glavni vpis zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je predložena za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom nepremičnine, tista, na katero se predlaga vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi že označena z novim identifikacijskim znakom.
plačilo sodne takse - dokazilo o plačilu sodne takse
Tožeča stranka je pri plačilu le napisala napačno številko reference in ni navedla opravilne številke spisa. Iz priloženega dokazila je razvidno, da je na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani 20.5.2010 prispelo nakazilo sodne takse v pravilnem znesku, zato o plačilu dolžne sodne takse v obravnavanem primeru ni možno dvomiti. V skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZST-1 pa po opravljenem plačilu sodne takse tožeča stranka ni bila dolžna dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu takse.
nadomestilo plače - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mandat - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Ker tožnik po prenehanju mandata ravnatelja ni sprejel ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana skupaj z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mu je tožena stranka dolžna v času odpovednega roka zagotavljati izplačilo nadomestila plače v višini njegove plače po zadnji veljavni (odpovedani) pogodbi o zaposlitvi (in ne v višini plače, kot jo je tožnik prejemal pred začetkom opravljanja funkcije ravnatelja).