pogajanja - odgovornost za neresna pogajanja - povrnitev stroškov
Za škodo vselej (tudi v primeru, ko poziv k zbiranju ponudb odda oseba javnega prava) odgovarja stranka, ki se je sicer pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo.
SPZ člen 44, 217. ZTLR člen 54. ZPP člen 360, 360/1.
priposestvovanje služnosti poti – trenutek priposestvovanja – dogovor o priznanju služnosti – učinek vpisa služnosti v zemljiško knjigo
Kasneje podpisana pogodba o priznanju služnosti ni ustvarila služnosti poti, temveč je služnost nastopila po samem zakonu po poteku priposestvovalne dobe. Pogodba o priznanju služnosti poti omogoča vpis služnosti v zemljiško knjigo brez pravnomočne ugotovitvene sodbe, vpis v zemljiško knjigo pa ni konstitutivne narave.
reparacija – reintegracija – odpoved pogodbe o zaposlitvi
V kolikor je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnjen, tožbeni zahtevek za reparacijo in reintegracijo ni utemeljen.
Upoštevaje, da nagrada za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT vključuje tudi pridobivanje podatkov, potrebnih za uveljavljanje tožbenih zahtevkov v sodnem postopku, tožena stranka do posebne nagrade za izvensodna opravila po tarifni številki 2200 ZOdvT ni upravičena.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku dejansko obračunala in izplačala na njegov transakcijski račun ali z izročitvijo gotovine (potrdilo o izročitvi gotovine) dolgovane zneske regresa, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za obdobje od 2004 do 2008, ko tožnik regresov ni prejel.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 5.
javni uslužbenec – napredovanje – ocenjevanje
Ne glede na to, da je bil tožnik v času pred zaključkom napredovalnega obdobja imenovan za mentorja in da je v tem času pripravil mentorski načrt, je dejstvo, da je mentorstvo opravljal šele po poteku napredovalnega obdobja. Iz tega razloga mu tožena stranka pri oceni utemeljeno ni podala dodatnih točk iz naslova mentorstva.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Ob opisanih pristojnostih pri evidentiranju stanja nepremičnine pa mora zaradi varnosti pravnega prometa in varstva lastninske pravice, nenazadnje pa tudi zaradi povezanosti obeh izvornih evidenc, ob kasnejšem predlogu za glavni vpis zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je predložena za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom nepremičnine, tista, na katero se predlaga vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi že označena z novim identifikacijskim znakom.
Na odločitev o stroških postopka ne more vplivati, ali je posamezni udeleženec v postopku nastopal kot predlagatelj ali nasprotni udeleženec, niti okoliščina, da nasprotni udeleženec ni soglašal s postopkom in načinom delitve skupnega premoženja, niti to, da ni on predlagal sodnega izvedenca.
Organizator potovanja ima ne glede na splošne pogoje poslovanja pravico do povračila svojih stroškov v primeru, če potnik odstopi od pogodbe zaradi okoliščin, ki se jim ni mogel izogniti ali jih odvrniti in bi bile ob sklenitvi pogodbe utemeljen razlog, da pogodbe ne bi sklenil, če bi bile takrat podane. To pravilo je po svoji naravi kogentno. Splošni pogoji lahko drugače urejajo norme, ki imajo dispozitivni značaj, kar pomeni, da jih stranki s soglasjem volj lahko uredita po svoje. Ne moreta pa nasprotovati ureditvi, ki je kogentno urejena. To zlasti velja za potrošniške pogodbe, kakršna je obravnavana.
Če splošni pogoji določenega vprašanja ne uredijo, postanejo zakonske določbe tisto materialno pravo, ki stranki zavezuje. Posledično je treba splošne pogoje vedno presojati v luči zakonskega materialnega prava in pri tem paziti, da njihova vsebina ni v nasprotju z materialnopravno zakonsko določbo, ki stranki zavezuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – začasna nezmožnost za delo
Ker je bila tožeča stranka v spornem obdobju začasno nezmožna za delo, očitek o kršitvi pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja zaradi izostanka z dela v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
V popravljeni tožbi tožnik sicer ni oblikoval tožbenega zahtevka, kot mu je primeroma navedlo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je tožbo vrnilo v popravo, vendar je iz popravljene tožbe vendarle razvidno, da tožnik uveljavlja ugotovitev nezakonitosti (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tak tožbeni zahtevek je povsem sposoben za nadaljnjo obravnavo, zaradi česar sklep sodišča prve stopnje, da se (popravljena) tožba kot nepopolna zavrže, ni zakonit.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063483
ZIL-1 člen 123, 123a. ZIZ člen 274, 275.
začasna odredba - kršitev patenta - ničnost patenta – neugodne posledice izdaje začasne odredbe - varščina kot pogoj za začasno odredbo - pravočasnost predloga za začasno odredbo
Odlašanje z odločitvijo o predlagani začasni odredbi v položaju, ko sta tožeči stranki verjetnost svoje pravice izkazali z ugotovitveno odločbo URSIL, ki temelji tudi na polnem preizkusu patenta (tudi s strani strokovnjakov farmacevtske stroke), do pridobitve novega izvedenskega mnenja, bi pomenilo, da bi sodišče glede obstoja pravice terjalo višjo stopnjo skladnosti svoje predstave od predpisane stopnje verjetnosti.
Ugotavljanje pogoja za izdajo začasne odredbe po točki c) 2. odst. 123. člena ZIL-1 terja primerjanje neugodnih posledic na strani obeh pravdnih strank, to je tožeče stranke ob neizdaji začasne odredbe v primerjavi s posledicami na strani tožene stranke ob izdaji začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno. Posledice, ki jih je potrebno primerjati, se ne kažejo nujno zgolj v grozeči materialni škodi, ki bi jo morale stranke na konkretizirani ravni izkazati. Zakon uporablja pojem „neugodne posledice“ in ne zgolj škode. Potrebno je zato tehtati tudi morebitne druge posledice glede na podano trditveno podlago obeh pravdnih strank.
1. odst. 275. člena ZIZ, ni mogoče uporabiti kot podlago za izdajo regulacijskih začasnih odredb iz 123. člena ZIL-1.
javni uslužbenec – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – odškodninska odgovornost – trpinčenje na delovnem mestu – mobbing – dokazno breme
Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri tem institutu je dokazno breme obrnjeno, kar pomeni, da mora delodajalec kot tožena stranka ob zatrjevanjem trpinčenju na delovnem mestu dokazati, da trpinčenja ni bilo.
ZDR člen 5, 57, 184. ZVZD člen 5, 6. OZ člen 131, 149, 150, 153.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Odškodninska odgovornost tožene stranke (zaposlitvene agencije) za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu pri uporabniku, h kateremu je bil napoten, ni izključena. Kot zaposlitvena agencija ima v razmerju do delavcev po določilih ZDR še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, ki izvirajo iz tega položaja in jih ne more prenesti na uporabnika oziroma izvajalca. V kolikor pa jih pogodbeno prenese na uporabnika oziroma izvajalca, je to le njuno notranje razmerje, ki na pravice delavcev iz pogodbe o zaposlitvi ne more vplivati.
V kolikor izvedenec skladno s sklepom sodišča poda izvedensko mnenje, je upravičen do nagrade ne glede na to, ali sodišče njegovo mnenje upošteva pri odločitvi, in ne glede na to, ali se stranki z vsebino mnenja strinjata.
Upravičencu iz 4. alinee 2. člena ZPIZV, ki mu je bila z odločbo vojaškega nosilca obveznega zavarovanja pravica do pokojnine priznana v letu 1992, se pokojnina odmeri ob upoštevanju pokojninske osnove, določene v točkah, ki je navedena v odločbi vojaškega nosilca obveznega zavarovanja. Število točk se pomnoži z vrednostjo točke za mesec december 1990, od tako izračunane pokojninske osnove se odmeri pokojnina glede na pokojninsko dobo, ki jo je zavarovanec dopolnil do 30. 9. 1991, v odstotku, ki bi mu pripadal po vojaških predpisih.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNI REGISTER - POGODBENO PRAVO
VSK0004744
ZIZ člen 107, 163, 163/4b, 165, 165/2, 165/3. ZNVP člen 37. OZ člen 86, 86/2. ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 47, 47/2.
izvršba na delež družbenika - vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika - prepoved razpolaganja z deležem - oprava rubeža - učinki vpisa prepovedi razpolaganja z deležem - učinki vpisa prepovedi razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji - prepoved sklenitve pogodbe eni stranki
Zakon ne določa, da ima prepoved razpolaganja iz 2. odst. 165. čl. ZIZ kakšne drugačne učinke mimo zgoraj navedenega (rubež) oziroma da ima vpis te prepovedi v sodnem registru kakšne posebne učinke (tako kot npr. vpis prepovedi razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji).