ZUP (1986) člen 249, 249-1. ZUS člen 1, 1/2, 72, 72/3.ZPP člen 399, 399/2-14.
ugotovitev državljanstva - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nov dokaz
Ker sodba sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih in ker tudi sicer ni jasno, katero dejstvo, pomembno za odločitev bo dokazano z novim dokazom samim ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi drugimi dokazi, je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
upravičenec v denacionalizacijskem postopku - pravno nasledstvo
Denacionalizacijski upravičenec je zapustil potomce, zato tožnica kot njegova polsestra in dedinja drugega dednega reda ni upravičena do dedovanja; zato ni upravičenka za uveljavljanje pravic po ZDen v postopku.
obnova postopka denacionalizacije - okoliščine, ki kažejo na nepravilno izdano odločbo o državljanstvu kot razlog za obnovo denacionalizacijskega postopka
Že dopis Ministrstva za notranje zadeve, v katerem je navedeno, da naj bi bil upravičenec do denacionalizacije pripadnik Štajerske domovinske zveze, verjetno izkazuje, da je bila pozitivna ugotovitvena odločba o njegovem državljanstvu nepravilno izdana. To pa je razlog za obnovo denacionalizacijskega postopka po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen.
CZ (1976) člen 19, 19/1-4, 249, 249/3. ZUS člen 73.
začasni uvoz
Ker začasno uvoženo blago ni bilo v določenem roku vrnjeno v tujino, niti zanj ni bila zahtevana druga carinsko dovoljena raba ali uporaba blaga, je zanj nastal carinski dolg.
vojni invalid - tehnični pripomočki - pravica do doplačila stroškov za nakup
Do doplačila k stroškom za nakup tehničnega pripomočka - osebnega avtomobila je pod pogoji iz 40. člena Zakona o vojnih invalidih upravičen vojni invalid, ne glede na to, ali je vojna invalidnost v celoti ali le deloma posledica okoliščin, relevantnih za priznanje vojne invalidnosti.
postopek v upravnem sporu - absolutna bistvena kršitev postopka v upravnem sporu - izločitev sodnika
Če je član senata, ki je odločal v upravnem sporu sodnik, ki je izdal in podpisal odločbo tožene stranke, so bistveno kršene določbe postopka v upravnem sporu.
Ni pogojev za izdajo lokacijskega dovoljenja, če PUP dovoljuje gradnjo, ki naj bi bila odmaknjena od posestne meje manj kot 2 metra, le, če z njo soglaša sosed - mejaš, pa takega soglasja ni.
vojni invalidi - rok za uveljavitev statusa in pravic vojnih invalidov
Ni podlage za uporabo določbe 3. in 4. odstavka 121. člena Zakona o vojnih invalidih, če je zahteva za priznanje statusa vojnega invalida vložena po preteku roka iz 96. člena tega zakona, to je 5 let od nastanka bolezni.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002 zavzelo stališče, da bi moral od uveljavitve ZDen dalje, v primerih, ko je bila odvzeta tudi pravica uporabe na zemljišču, upravičenec do denacionalizacije biti tudi tisti, ki mu je bila pravica odvzeta, ne glede na to, ali je bil prejšnji lastnik ali tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem. Glede na takšno stališče sta sodišče prve stopnje in tožena stranka napačno uporabila določbe ZDen, ko sta odrekla položaj denacionalizacijskega upravičenca zgolj iz razloga, da oseba, kateri je bilo zemljišče odvzeto iz posesti, nikoli ni bila njegov lastnik in je pravico uporabe pridobila z dedovanjem.
Posamična akta, s katerima naj bi bilo poseženo v tožnikove pravice oz. neposredne na zakon oprte koristi, sta bila po vložitvi tožbe odpravljena; zato tožnik ne izkazuje pravnega interesa.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1. ZUP (1986) člen 249, 249-1. ZUS člen 1, 1/2, 72, 72/3.ZPP člen 399, 399/2-14.
ugotovitev državljanstva - obnova postopka - nov dokaz - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker sodba sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih in ker tudi sicer ni jasno, katero dejstvo, pomembno za odločitev bo dokazano z novim dokazom samim ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - metoda za izračun odškodnine
Predlagana metoda za določitev pravične odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z upoštevanjem povprečne neto plače, z izvedencem ugotovljenega odstotka zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti in pričakovane delovne dobe oškodovanca je nesprejemljiva, saj je ta matematična metoda v popolnem neskladju z merili iz 200. člena ZOR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - svaštvo stranke s sodno uradnico - izvršilni postopek
V tem primeru se zatrjuje, da je tožnica v svaštvu z uradnico sodišča, njen mož pa naj bi bil tudi v sporu z dolžnico. Taka okoliščina sama zase ne more biti tako pomembna, da bi lahko pomenila razlog za delegacijo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik si z oceno vrednosti spora 1.000.000 SIT v tožbi ni zagotovil pravice do revizije, ker ta znesek ne presega za dovoljenost revizije mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
G. F. v pritožbi ne nastopa kot udeleženka, proti kateri je bil postopek pravnomočno ustavljen s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, temveč kot udeleženka, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. G. F. ima kot žena pokojnega A. F. in zakonita dedinja po določilu prvega odstavka 19. člena ZNP status udeleženke. Zato ji mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se vključi v postopek, da v njem sodeluje in brani svoje interese. Po določilu prvega odstavka 20. člena ZNP lahko udeleženka ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo, kar je G. F. storila s pritožbo z dne 26.11.2001, ki jo je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo.
Ker je sodišče spričo trditev in dokaznih predlogov tožnika izbralo za ugotovitev zavarovalne vsote metodo valorizacije, je pravilno vzelo kot izhodišče zavarovalno vsoto, ki je veljala ob nastanku škode, se pravi v letu 1983, na podlagi takratnih predpisov, navedenih v prvostopenjski sodbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21690
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med zapisnikom in razlogi sodbe glede njegove vsebine - konoplja - mamilo
Procesna kršitev, ko o odločilnih dejstvih obstoji precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki, je podana samo v primeru, če sodišče v obrazložitvi sodbe netočno reproducira vsebino listine ali zapisnika o izpovedbi. Če pa v obrazložitvi sodbe sicer točno povzame vsebino listine ali izjave, vendar jo v zvezi z obstojem nekega pravno pomembnega dejstva napačno interpretira oziroma iz nje izvaja napačne zaključke, ne gre za procesno kršitev, pač pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali določena konoplja vsebuje toliko psihoaktivnih oziroma psihotropnih substanc, da učinkuje kot mamilo, je treba upoštevati dva kriterija: 1. razmerje (količnik) kanabinoidnih komponent in 2. če je ta manjši od ena, ali je glede na količino konoplje mogoče iz nje pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vsebnostjo THC, da bi učinkoval kot mamilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21631
ZKP člen 344.KZ člen 217, 217/1.
sprememba obtožbe - sprememba časa storitve kaznivega dejanja - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - poskus goljufije - pripravljalna dejanja
Ker v obravnavanem primeru sprememba obtožnega akta glede tega, kdaj je bilo kaznivo dejanje storjeno, v opis dejanja ni vneslo dodatno ali drugačno kriminalno količino, to ne predstavlja nedopustne spremembe.
S tem ko je obsojenec lažne listine že predložil banki, je začel izvrševati zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, dejanje pa je ostalo pri poskusu zato, ker ni nastopila prepovedana posledica, ki jo je obsojenec hotel. Pri tem tudi ni pomembno, ali je bil obsojenec ob takšnem ravnanju v banki tudi fizično prisoten. V takem primeru torej ne gre za pripravljalna dejanja, o katerih bi govorili, če bi si listine, ki bi jih nameraval izročiti banki, pripravil, vendar jih banki ne bi izročil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
V konkretnem primeru mora o zadevi odločati sodišče, pri katerem je vodja urada predsednika sodišča žena drugega toženca; torej bo z izidom pravde posredno prizadeto tudi njeno premoženje. Zato je vrhovno sodišče ocenilo, da to dejstvo sicer ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Toda tožeča stranka bi zaradi tega lahko dvomila v pravilnost odločitve.