• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 9
  • >
  • >>
  • 101.
    Sodba II Ips 254/2002
    16.1.2003
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS07046
    ZOR člen 154, 154/2, 173, 174.
    odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - postrojitvena vaja - vzvratna hoja ali tek - nevarna dejavnost kot pravni standard
    Hitra hoja ali tek nazaj po črti na vojaškem poligonu med postrojitveno vajo ni nevarna dejavnost.
  • 102.
    Sodba II Ips 463/2002
    16.1.2003
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS07044
    ZOR člen 200, 367, 376/1.
    povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - zastaranje odškodninske terjatve
    Ker je tožnica za obseg skaženosti zvedela že 25.5.1993, za storilca pa najkasneje 12.5.1994, je 3.4.1999 vložena tožba glede odškodninskega zahtevka za duševne bolečine zaradi skaženosti vložena po izteku triletnega zastaralnega roka.
  • 103.
    Sklep II Ips 327/2002
    16.1.2003
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS07013
    ZPP člen 44, 367, 367/2, 377.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
    V tožbi opredeljena vrednost spornega predmeta ne dosega tiste, določene v drugem odstavku 367. člena ZPP, zato revizija ni dovoljena.
  • 104.
    Sodba I Ips 235/99
    16.1.2003
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS21689
    ZKP člen 420, 420/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Nestrinjanje vložnika zahteve z ugotovitvami nižjih sodišč o dejstvih in z njunimi dokaznimi zaključki predstavlja oporekanje popolnosti in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
  • 105.
    Sklep III Ips 66/2002
    16.1.2003
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS40627
    ZPP člen 67, 213, 213/1, 339, 339/2-14, 370, 370/1-1, 370/1-2.
    absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristanskost sojenja
    Revizija se lahko vloži, če prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
  • 106.
    Sodba I Ips 5/2003
    16.1.2003
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS21711
    ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1-3, 420, 420/2.
    pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejšega ukrepa - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Presoja odreditve pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
  • 107.
    Sklep I Ips 205/2002
    16.1.2003
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS21720
    ZKP člen 420, 420/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
    Določbo 1. odstavka 420. člena ZKP je mogoče razlagati le tako, da se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži le v primerih, v katerih je sodba kot celota postala formalno pravnomočna, ne pa tudi v primerih, ko so postali materialno pravnomočni njeni posamezni deli. Ker je višje sodišče z izpodbijano odločbo razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede nekaterih kaznivih dejanj in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje, kazenski postopek zoper obtoženca ni pravnomočno končan. Zahteva za varstvo zakonitosti zato v tem stadiju postopka ni dovoljena.
  • 108.
    Sklep I R 123/2002
    16.1.2003
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS07007
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - - dvom v nepristranskost sojenja
    Znanstvo med pripravniki ali sodniki ne more vplivati na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; pa tudi objektivna nepristranost sodišča ob tako daljnih povezavah ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
  • 109.
    Sodba I Ips 273/2001
    16.1.2003
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS21681
    KZ člen 135, 135/2.
    kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba
    Presoja opisa kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ.
  • 110.
    Sklep II Ips 225/2002
    16.1.2003
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
    VS07041
    ZVGLD člen 59. ZSamS člen 22, 22/1, 31, 31/1, 42. ZUS člen 1, 1/2.URS člen 157, 157/1. ZDSS člen 75, 75/2.ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2-12, 367.
    pravica do sodnega varstva - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravna sredstva - društva - izključitev iz lovske družine - disciplinsko razsodišče - odločba samoupravnega sodišča - predlog za preizkus zakonitosti odločbe samoupravnega sodišča
    Ugotovitev pritožbenega sodišča, da je bilo na prvi stopnji sojenja v tej pravdni zadevi odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je pravilna (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pravkar omenjeni predpis namreč zajema tudi primere, kot je obravnavani, ko skuša prizadeta stranka doseči (redno) sodno varstvo zoper odločbo samoupravnega sodišča pri društvih, pa ni izčrpal vseh pravnih sredstev, da bi dosegel odločanje pri pristojnem samoupravnem sodišču pri zvezi lovskih družin.
  • 111.
    Sklep II Ips 423/2002
    16.1.2003
    DENACIONALIZACIJA
    VS07045
    ZDen člen 5.
    napake volje - denacionalizacija - sklenitev darilne pogodbe - sila, grožnja ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti
    Kljub ugotovljenim takratnim splošnim razmeram na vasi pri sklenitvi obravnavane darilne pogodbe ni dokazano tako ravnanje državnega organa ali predstavnika oblasti, ki bi merilo na sklenitev darilne pogodbe. Nasvet očetovega soborca ne pomeni niti neposrednega niti posrednega pritiska. Res je bil predlagateljev oče slabega zdravja, kot invalid z nizko pokojnino pa je bil tudi v slabem ekonomskem položaju. Zaradi zdravstvenih težav je težko obdeloval zemljo, njegovi takrat že odrasli otroci pa so živeli drugje. Te okoliščine, ki so vplivale na njegovo odločitev za sklenitev darilne pogodbe, ne pomenijo razlogov za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen.
  • 112.
    Sodba II IPs 216/2002
    16.1.2003
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VS07034
    ZIP člen 56, 144, 144/1, 144/2.ZIZ člen 64, 170, 170/1, 170/2.
    nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - izločitvena pravica - zaznamba sklepa o izvršbi - pravica do poplačila - zastavna pravica na nepremičnini - pozneje pridobljena lastninska pravica
    Z zaznambo ustanovljena zastavna pravica na nepremičnini in dejstvo, da je tožnica pozneje pridobila lastninsko pravico na njej, ni ovira, da se izvršba opravi, saj je smisel tako vzpostavljene zastavne pravice prav v tem, da je upnik poplačan iz nepremičnine tudi v primeru spremembe lastništva. Tožnici, ki je sklenila kupno pogodbo že po zaznambi sklepa o izvršbi, zakon že poprej in sedaj ne daje pravice izločati nepremičnine iz izvršbe.
  • 113.
    Sodba I Ips 3/2003
    16.1.2003
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS21710
    ZKP člen 39, 39-6.
    izločitev sodnika
    Presoja izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
  • 114.
    Sodba I Ips 4/2003
    16.1.2003
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS21709
    ZKP člen 420, 420/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Obtoženec v zahtevi za varstvo zakonitosti ocenjuje podaljšanje pripora kot neutemeljeno glede na dolgotrajnost pripora, ker ima v Sloveniji družino in otroka in ker je zadeva že drugič razveljavljena. S tem ponuja drugačno dokazno presojo navedenih okoliščin, kar pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve ni mogoče vložiti (2.

    odstavek 420. člena ZKP).
  • 115.
    Sodba I Ips 262/2001
    16.1.2003
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS21718
    ZKP člen 420, 420/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Zagovornica z navedbami izpodbija ugotovitve pravnomočne sodbe, s čimer uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče.
  • 116.
    Sodba I Ips 235/2001
    16.1.2003
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS21719
    ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Ker se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP), mora zahteva poleg določne navedbe razlogov, zaradi katerih jo je mogoče vložiti, vsebovati tudi njihovo utemeljitev.
  • 117.
    Sodba II Ips 170/2002
    16.1.2003
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS07070
    ZOR člen 192, 192/2, 200, 203, 205.ZPP člen 216.
    krivdna odgovornost - deljena odgovornost sopotnika v motornem vozilu - uporaba varnostnega pasu - povrnitev negmotne škode - individualizacija škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - telesne bolečine
    Ker sta sodišči ugotovili, da tožnik med vožnjo v avtomobilu ni bil pripet z varnostnim pasom in se je poškodoval predvsem zato, ker je pri nezgodi padel iz vozila, bi morali razmejiti posledice. Toda ker v konkretnem primeru, kljub izvedenim dokazom, ni mogoče točno ugotoviti, kakšne so posledice tožnikove opustitve, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili drugi odstavek 192. člena ZOR in 216. člen ZPP, ko sta jih ocenili na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin po svojem preudarku. Ocenjeni delež tožnikovega soprispevka 20 odstotkov je primeren glede na to, da sta sodišči ugotovili veliko verjetnost, da se je tožnik tako hudo poškodoval, ker je pri nezgodi padel iz avtomobila. Določeni delež tožnikovega prispevka je usklajen tudi s podobnimi primeri v sodni praksi, ki upošteva takšne opustitve kot 20 odstotni soprispevek, v bolj evidentnih primerih pa ga vrednoti celo s 30 odstotki.

    V konkretnem primeru je tožnik utrpel več hudih poškodb, ki spadajo v tretjo skupino po Fisherjevi razvrstitvi poškodb v šest skupin, zato je treba njegovo odškodnino primerjati s hujšimi primeri v tej skupini.
  • 118.
    Sklep II Ips 275/2002
    16.1.2003
    DENACIONALIZACIJA
    VS07093
    ZDen člen 3, 3-21, 3-22, 4, 5, 54, 56. ZUP (1986) člen 288.ZUP člen 300.ZNP člen 5, 5/1, 37.ZPP člen 18, 18/2.
    sodna pristojnost - upravna pristojnost - denacionalizacija - podlaga za podržavljenje premoženja - odločba zaplembene komisije - smiselna uporaba določb ZPP
    Sporne nepremičnine so bile podržavljene na podlagi odločbe zaplembene komisije z dne 20.1.1946, s katero je bilo podržavljeno celotno premoženje prednikov predlagateljev, sporne premičnine kot naknadno najdeno premoženje pa na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Šoštanju z dne 23.3.1956 pod opr.št. I 313/55. Prva odločba se sklicuje na 1. in 2. točko 1. člena odloka AVNOJ-a z dne 21.11.1944, sodna odločba pa na odločbo zaplembene komisije ter 1. in 2. člena Zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb. Oba predpisa sta navedena v 3. členu ZDen, in sicer v 20. in 21. točki navedenega člena. Zato gre v tej zadevi za denacionalizacijsko zahtevo, o kateri je pristojen odločiti upravni organ. Ni pravno pomembna okoliščina, da je bila zaplembena odločba izrečena za nično, saj se v denacionalizacijskem postopku ne ugotavlja veljavnost ali pravilnost upravnih ali sodnih odločb in pravnih poslov, ki so bili podlaga podržavljenju.

    Neutemeljeno je sklicevanje na 288. člen ZUP (1986) oziroma sedaj 300. člen ZUP (1999), ker je ZDen tudi glede vprašanja pristojnosti v primerjavi z ZUP specialni predpis.

    Sodišče je pravilno, na podlagi 37. člena ZNP le smiselno uporabilo drugi odstavek 18. člena ZPP. Ob ugotovljeni nepristojnosti sodišča ni istočasno zavrglo predloga, ker so s tako odločitvijo bolj zavarovane pravice predlagateljev.
  • 119.
    Sklep I R 152/2002
    16.1.2003
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS07063
    ZPP člen 67.
    določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga - pristojno sodišče kot pravdna stranka
    V konkretni zadevi je podan tehten razlog za določitev drugega sodišča zato, ker sodišče ne more odločati o lastnih zadevah, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnim načelom o nepristranosti sodnikov. Zato je bilo treba določiti stvarno pristojno sodišče v drugem kraju, ki naj odloči v zadevi.
  • 120.
    Sodba II Ips 154/2002
    16.1.2003
    STVARNO PRAVO
    VS07124
    ZTLR člen 12, 12/1, 20.
    pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - nepremičnine v družbeni lastnini - lastninska pravica na nepremičninah
    ZTLR je v 20. členu določil, da se pridobi lastninska pravica po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem. Tožnik ni navedel nobenega pravnega akta, s katerim bi mu tožena stranka priznala ali prenesla nanj pravico uporabe na spornih nepremičninah, čeprav bi lahko pridobil pravico uporabe samo na podlagi razpolagalnega pravnega akta Občine D. Da bi pridobil pravico uporabe z dedovanjem, tožnik ne zatrjuje, zatrjevano več desetletno opravljanje poslovne dejavnosti pa ni merodajno, ker priposestvovanje družbene lastnine ni bilo mogoče.

    Ker tožnik zatrjuje, da je gradil poslovne objekte na podlagi ustrezne dokumentacije in da je lastnik teh objektov, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno pretehtali možnost pridobitve lastninske pravice z zidanjem na zemljišču, ki je družbena lastnina. Toda sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da stavba ni bila zgrajena v skladu z zakonom in da z gradnjo ni pridobil lastninske pravice.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 9
  • >
  • >>