odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - postrojitvena vaja - vzvratna hoja ali tek - nevarna dejavnost kot pravni standard
Hitra hoja ali tek nazaj po črti na vojaškem poligonu med postrojitveno vajo ni nevarna dejavnost.
Ker je tožnica za obseg skaženosti zvedela že 25.5.1993, za storilca pa najkasneje 12.5.1994, je 3.4.1999 vložena tožba glede odškodninskega zahtevka za duševne bolečine zaradi skaženosti vložena po izteku triletnega zastaralnega roka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
V konkretnem primeru mora o zadevi odločati sodišče, pri katerem je vodja urada predsednika sodišča žena drugega toženca; torej bo z izidom pravde posredno prizadeto tudi njeno premoženje. Zato je vrhovno sodišče ocenilo, da to dejstvo sicer ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Toda tožeča stranka bi zaradi tega lahko dvomila v pravilnost odločitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21631
ZKP člen 344.KZ člen 217, 217/1.
sprememba obtožbe - sprememba časa storitve kaznivega dejanja - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - poskus goljufije - pripravljalna dejanja
Ker v obravnavanem primeru sprememba obtožnega akta glede tega, kdaj je bilo kaznivo dejanje storjeno, v opis dejanja ni vneslo dodatno ali drugačno kriminalno količino, to ne predstavlja nedopustne spremembe.
S tem ko je obsojenec lažne listine že predložil banki, je začel izvrševati zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, dejanje pa je ostalo pri poskusu zato, ker ni nastopila prepovedana posledica, ki jo je obsojenec hotel. Pri tem tudi ni pomembno, ali je bil obsojenec ob takšnem ravnanju v banki tudi fizično prisoten. V takem primeru torej ne gre za pripravljalna dejanja, o katerih bi govorili, če bi si listine, ki bi jih nameraval izročiti banki, pripravil, vendar jih banki ne bi izročil.
G. F. v pritožbi ne nastopa kot udeleženka, proti kateri je bil postopek pravnomočno ustavljen s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, temveč kot udeleženka, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. G. F. ima kot žena pokojnega A. F. in zakonita dedinja po določilu prvega odstavka 19. člena ZNP status udeleženke. Zato ji mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se vključi v postopek, da v njem sodeluje in brani svoje interese. Po določilu prvega odstavka 20. člena ZNP lahko udeleženka ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo, kar je G. F. storila s pritožbo z dne 26.11.2001, ki jo je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21690
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med zapisnikom in razlogi sodbe glede njegove vsebine - konoplja - mamilo
Procesna kršitev, ko o odločilnih dejstvih obstoji precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki, je podana samo v primeru, če sodišče v obrazložitvi sodbe netočno reproducira vsebino listine ali zapisnika o izpovedbi. Če pa v obrazložitvi sodbe sicer točno povzame vsebino listine ali izjave, vendar jo v zvezi z obstojem nekega pravno pomembnega dejstva napačno interpretira oziroma iz nje izvaja napačne zaključke, ne gre za procesno kršitev, pač pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali določena konoplja vsebuje toliko psihoaktivnih oziroma psihotropnih substanc, da učinkuje kot mamilo, je treba upoštevati dva kriterija: 1. razmerje (količnik) kanabinoidnih komponent in 2. če je ta manjši od ena, ali je glede na količino konoplje mogoče iz nje pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vsebnostjo THC, da bi učinkoval kot mamilo.
Ker je sodišče spričo trditev in dokaznih predlogov tožnika izbralo za ugotovitev zavarovalne vsote metodo valorizacije, je pravilno vzelo kot izhodišče zavarovalno vsoto, ki je veljala ob nastanku škode, se pravi v letu 1983, na podlagi takratnih predpisov, navedenih v prvostopenjski sodbi.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - metoda za izračun odškodnine
Predlagana metoda za določitev pravične odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z upoštevanjem povprečne neto plače, z izvedencem ugotovljenega odstotka zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti in pričakovane delovne dobe oškodovanca je nesprejemljiva, saj je ta matematična metoda v popolnem neskladju z merili iz 200. člena ZOR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - svaštvo stranke s sodno uradnico - izvršilni postopek
V tem primeru se zatrjuje, da je tožnica v svaštvu z uradnico sodišča, njen mož pa naj bi bil tudi v sporu z dolžnico. Taka okoliščina sama zase ne more biti tako pomembna, da bi lahko pomenila razlog za delegacijo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik si z oceno vrednosti spora 1.000.000 SIT v tožbi ni zagotovil pravice do revizije, ker ta znesek ne presega za dovoljenost revizije mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica z navedbami izpodbija ugotovitve pravnomočne sodbe, s čimer uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP), mora zahteva poleg določne navedbe razlogov, zaradi katerih jo je mogoče vložiti, vsebovati tudi njihovo utemeljitev.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženec v zahtevi za varstvo zakonitosti ocenjuje podaljšanje pripora kot neutemeljeno glede na dolgotrajnost pripora, ker ima v Sloveniji družino in otroka in ker je zadeva že drugič razveljavljena. S tem ponuja drugačno dokazno presojo navedenih okoliščin, kar pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve ni mogoče vložiti (2.
ZIP člen 56, 144, 144/1, 144/2.ZIZ člen 64, 170, 170/1, 170/2.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - izločitvena pravica - zaznamba sklepa o izvršbi - pravica do poplačila - zastavna pravica na nepremičnini - pozneje pridobljena lastninska pravica
Z zaznambo ustanovljena zastavna pravica na nepremičnini in dejstvo, da je tožnica pozneje pridobila lastninsko pravico na njej, ni ovira, da se izvršba opravi, saj je smisel tako vzpostavljene zastavne pravice prav v tem, da je upnik poplačan iz nepremičnine tudi v primeru spremembe lastništva. Tožnici, ki je sklenila kupno pogodbo že po zaznambi sklepa o izvršbi, zakon že poprej in sedaj ne daje pravice izločati nepremičnine iz izvršbe.
pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - nepremičnine v družbeni lastnini - lastninska pravica na nepremičninah
ZTLR je v 20. členu določil, da se pridobi lastninska pravica po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem. Tožnik ni navedel nobenega pravnega akta, s katerim bi mu tožena stranka priznala ali prenesla nanj pravico uporabe na spornih nepremičninah, čeprav bi lahko pridobil pravico uporabe samo na podlagi razpolagalnega pravnega akta Občine D. Da bi pridobil pravico uporabe z dedovanjem, tožnik ne zatrjuje, zatrjevano več desetletno opravljanje poslovne dejavnosti pa ni merodajno, ker priposestvovanje družbene lastnine ni bilo mogoče.
Ker tožnik zatrjuje, da je gradil poslovne objekte na podlagi ustrezne dokumentacije in da je lastnik teh objektov, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno pretehtali možnost pridobitve lastninske pravice z zidanjem na zemljišču, ki je družbena lastnina. Toda sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da stavba ni bila zgrajena v skladu z zakonom in da z gradnjo ni pridobil lastninske pravice.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - varstvo soposesti - spremenjen način souporabe skupnih prostorov in naprav - izključitev iz soposesti
Urejanje sporov, v katerih gre za to, da začne upravičenec drugače kot doslej souporabljati nepremičnine (na primer stanovanje v večstanovanjski hiši se začne uporabljati kot odvetniška pisarna) se ne rešuje v pravdi zaradi motenja posesti, če je zahtevek postavljen tako, da se izključi tožena stranka iz posesti.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga - pristojno sodišče kot pravdna stranka
V konkretni zadevi je podan tehten razlog za določitev drugega sodišča zato, ker sodišče ne more odločati o lastnih zadevah, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnim načelom o nepristranosti sodnikov. Zato je bilo treba določiti stvarno pristojno sodišče v drugem kraju, ki naj odloči v zadevi.