zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - varstvo soposesti - spremenjen način souporabe skupnih prostorov in naprav - izključitev iz soposesti
Urejanje sporov, v katerih gre za to, da začne upravičenec drugače kot doslej souporabljati nepremičnine (na primer stanovanje v večstanovanjski hiši se začne uporabljati kot odvetniška pisarna) se ne rešuje v pravdi zaradi motenja posesti, če je zahtevek postavljen tako, da se izključi tožena stranka iz posesti.
URS člen 28, 28/2.KZ člen 3, 3/1, 3/2, 111, 111/1.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - zastaranje kazenskega pregona - teorije o naravi zastaranja - procesna teorija - materialna teorija - mešana teorija
Ker so določbe o zastaranju materialnopravne narave, velja za njih prepoved retroaktivne veljavnosti strožjega zakona. Milejši zakon v smislu določbe 2. odstavka 3. člena KZ pa je tisti, po katerem je položaj storilca v celoti ugodnejši in mu omogoča izrek milejše oziroma ugodnejše sodbe. Zato je treba šteti, da je kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in ki je določal krajše zastaralne roke kot pozneje sprejeti zakon, s katerim so bili ti roki podaljšani, za storilca milejši.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - več sporov med razvezanima zakoncema
V konkretni zadevi gre za razvezana zakonca, ki imata premoženje na območju več sodišč, in ki se ne moreta sporazumeti kaj spada v skupno premoženje in kakšni so njuni deleži na tem premoženju. Ker je treba v takih pravdah najprej razmejiti posebno premoženje zakoncev od njunega skupnega premoženja in nato določiti deleže na vsem skupnem premoženju, je nastanek njunega premoženja in njun prispevek obravnavati celovito. Zato je smotrno, da o vseh pravdah odloči eno sodišče.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast člen 2.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - članstvo v Kulturbundu
Zgolj članstvo v Kulturbundu ni pomenilo zločina ali prestopka po Zakonu o zločinih in prestopkih zoper slovensko narodno čast in tudi ne katerega koli drugega kaznivega dejnaja.
kazniva dejanja zoper premoženje - zatajitev - vrednost stvari
Pri kaznivem dejanju zatajitve po 1. odstavku 215. člena KZ vrednost zatajene stvari ni znak kaznivega dejanja. To je le pri kaznivem dejanju po 2. in 4. odstavku navedenega člena.
Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Kopru, ki je bilo stvarno in krajevno pristojno za odločanje v zadevi zato, ker je bila kot prva tožena stranka navedena zavarovalnica in je bil po prvem odstavku 481. člena ZPP predpisan postopek v gospodarskih sporih. Po umiku tožbe proti zavarovalnici, ni bilo več pogojev za uporabo določb v postopku o gospodarskih sporih, temveč je bilo treba uporabiti določbe ZPP za civilne spore. S tem je bilo treba upoštevati določila o delitvi stvarne pristojnosti med okrajna in okrožna sodišča in slednje je v fazi predhodnega preizkusa tožbe ugotovilo, da v zadevi ni pristojno za odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07060
ZTLR člen 33. ODZ člen 431, 432, 433.ZZK člen 20, 22. Zakon o zemljiški knjigi (1930), člen 36, 37, 39. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 375, 375/1. ZUN člen 76c. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča člen 82.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - promet s kmetijskimi zemljišči - črna gradnja - prepovedi in omejitve prenosa lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih
Na vprašanje, ali so omejitve pri prometu kmetijskih zemljišč ali omejitve pri prometu z zemljišči, na katerih naj bi bile črne gradnje, v konkretnem primeru pravno relevantne oziroma ali so ali bi lahko kakorkoli vplivale na utemeljenost tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine, pritožbeno sodišče ni odgovorilo in je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977, ki jo v reviziji uveljavlja tožena stranka.
Za odločitev o tem, ali je utemeljen izpraznitveni zahtevek, pa je pomembna še določba 5. člena nekdanjega ZSR. V tej določbi, ki sta jo obe sodišči tudi upoštevali in materialnopravno pravilno uporabili, je namreč določen krog oseb, ki se štejejo za uporabnike stanovanja. Toženka in osebe, ki stanovanje uporabljajo skupaj z njo, po ugotovitvah obeh sodišč ne sodijo v krog oseb, ki jim je 5. člen ZSR priznaval status uporabnika stanovanja. Zato toženka in osebe, ki z njo uporabljajo (ali pa, vsaj glede na revizijske trditve, da je toženka že dalj časa neznano kje in da je vprašanje, ali je sploh še živa, so z njo uporabljale stanovanje), ne uživajo pravic, ki jih je ZSR priznaval osebam iz 5. člena.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - navajanje novih dejstev v pritožbi in reviziji
Gre za navajanje novih dejstev na revizijski stopnji, če stranka v reviziji ponovno navaja okoliščine, ki jih ne bi mogla na pritožbeni stopnji (286. člen ZPP), pa je pritožbeno sodišče kljub temu do njih zavzelo stališče.
Matičar ne more presojati, ali je stanje, vpisano v javno knjigo, v skladu z resničnim stanjem in spremeniti že vpisanih podatkov brez ustrezne pravne podlage.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prosti preudarek - nadomestilo za uporabo tuje stvari - višina uporabnine
Kadar ne gre za situacijo, ko se višine zneska nadomestila ne da ugotoviti, niti za situacijo, ko bi to ugotavljanje povzročilo nesorazmerne težave, uporaba določbe 216. člena ZPP o prostem preudarku ni utemeljena.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunka
Status in pravice žrtve vojnega nasilja - begunke iz 4. odstavka 2. člena ZZVN (povzročeni ukrepi okupatorja itd.) gredo osebi od uveljavitve ZZVN-D dalje, ne glede na to, če je vlogo za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja na podlagi takih okoliščin vložila prej.
Določbe ZOR o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj je mogoče uporabiti tudi v primeru, ko stranka dednopravne pogodbe (prevzemnica nepremičnine z istočasnim prevzemom bremena) prevzete nepremičnine odsvoji tretjemu.
ZUS člen 1, 1/1, 26, 26/1, 34, 34/1-2. ZUP (1986) člen 210, 210/5.
upravni postopek - oblika in sestavni deli odločbe - nepopoln pravni pouk
Če ima akt nepopoln pravni pouk, stranka pa ni ravnala v skladu s 5. odstavkom 210. člena ZUP/86 po veljavnih predpisih, ali pa zahtevala od upravnega organa, naj pravni pouk dopolni, je tožba, vložena po poteku 30-dnevnega roka iz 1. odstavka 26. člena ZUS, prepozna ter se zavrže (2. točka 1. odstavka 34. člena ZUS).
Za presojo, ali so podani pogoji za priznanje azila, je pravno pomembno, ali je podan utemeljen strah pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju v smislu razlogov Ženevske konvencije oziroma utemeljen strah pred mučenjem ali drugačnim nečloveškim ravnanjem ali kaznovanjem v primeru vrnitve prosilca za azil v matično državo, v okoliščinah, ki jih Ženevska konvencija ne ureja.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine
Ob relativno dolgem trajanju zakonske skupnosti je manj pomembna trditev, da je ob razvezi zakonske zveze nepreskrbljeni zakonec bil nepreskrbljen tudi ob njeni sklenitvi.
dovoljenje za stalno prebivanje - postopek s tožbo - molk organa
Če je bilo med upravnim sporom odločeno o tožbi, vloženi zaradi molka upravnega organa, prvotni molk ne posega več v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
ZOR člen 361, 361/1, 371, 372, 372/2, 546, 546/1, 546/4, 550, 550/2, 551.
potrošniški kredit - prodaja na obroke - razdrtje pogodbe - zamuda s plačilom dveh obrokov - kvalificirana zamuda - kogentne norme ZOR - zapadlost terjatve - začetek teka zastaranja - splošni zastaralni rok - ničnost pogodbenega določila - uveljavljanje ničnosti - formularna pogodba
Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo kreditirani del kupnine vrnil tožnici v 36 obrokih, katerih višina se bo mesečno usklajevala z odstotkom sprememb tovarniške cene enakega oziroma podobnega modela - tipa vozila, z obrestmi. Tako pogodbeno razmerje kaže na obročno odplačilo ene same obveznosti (terjatve) v smislu zadnjega stavka drugega odstavka 372. člena ZOR. Take terjatve pa zastarajo v splošnem zastaralnem roku po 371. členu ZOR, to je v petih letih.