ZOR člen 18, 27, 27/2, 361, 361/1, 546, 546/2, 546/4.
zapadlost terjatve - uveljavljanje ničnosti - razdrtje pogodbe - prodaja na obroke - začetek teka zastaranja - ničnost pogodbenega določila - potrošniški kredit - zamuda s plačilom dveh obrokov - kvalificirana zamuda - kogentne norme ZOR - formularna pogodba
Neodplačani del dolga zapade v takojšnje plačilo, ko zaporedni obroki dosežejo osmino kupnine. Ta trenutek pa je tisti, ko ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti in ko zato začne teči zastaranje.
Za priznanje azila določeni osebi mora biti izkazan utemeljen strah pred preganjanjem in samo iz razlogov, navedenih v Ženevski konvenciji, to je zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja.
Na podlagi kontradiktornih in nedoslednih izjav tožnika, podatkov poročil o Sudanu in proučitve kazenskega zakonika Sudana je bila pravilna odločitev tožene stranke, ki ji je sledilo sodišče prve stopnje, da tožniku ni mogoče priznati pravice do azila in statusa begunca niti iz humanitarnih razlogov.
postopek za pridobitev azila - ugotavljanje pogojev za priznanje azila - zavrnitev prošnje za azil
Ugotavljanje vseh dejstev in okoliščin, ki so ali bi lahko bile pomembne za razjasnitev stvari in odločitev v postopku pridobitve azila, toženi stranki (upravnemu organu) ne narekuje dejanski stan, ki izhaja iz določbe 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil (če iz prošnje za azil izhaja, da je očitno neutemeljena), saj v takem primeru pristojnemu organu ni potrebno ugotavljati drugih pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil.
Družinski član (otrok) mobiliziranca v nemško vojsko ne uživa varstva po ZZVN, če njegov oče ni umrl oz. ni bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, v obravnavanem primeru, ker ni umrl oz. bil pogrešan v času mobilizacije, temveč 27.1.1986.
ZD člen 212.ZPP člen 41, 41/2, 184, 367, 370/3, 370, 374.
obseg zapuščine - izločitev premoženja iz zapuščine - obligacijska terjatev do zapuščine - podlaga neodplačnega pravnega posla - revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Ob odsotnosti dogovora o plačilu, je pravilna presoja drugostopenjskega sodišča, da predstavlja vsaka usluga tožnika zapustniku, neodplačni pravni posel med tožnikom in zapustnikom.
Zahtevek po priznanju obligacijske terjatve do zapuščine bi bil zato utemeljen le, če bi tožnik izkazal, da je odpadla podlaga sklenjenega neodplačnega pravnega posla. Ker podlaga tožnikovih vlaganj, ki je bila v njegovi želji po pomoči zapustniku in želji po dedovanju kmetije, ni odpadla, sklenjeni pravni posel ni prenehal veljati in tožnik nima pravice enostransko zahtevati nazaj to, kar je neodplačno dal oziroma storil.
postopek pred sodiščem prve stopnje - nerazumljiva tožba - odprava pomanjkljivosti
Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno, da se tožba ne da obravnavati zaradi njene nerazumljivosti, saj ni bilo jasno, v čem naj bi tožena stranka kršila tožnikove z ustavo varovane človekove pravice in ker ga je predhodno tudi pozvala k dopolnitvi tožbe ter opozorila na posledice neupoštevanja poziva sodišča, je tožbo tudi zakonito zavrglo.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za presojo, ali je osebi, ki je z izselitvenega območja pobegnila julija 1941, torej pred objavo Razglasa o državno-političnih ukrepih v obmejnem ozemlju z dne 20.10.1941, grozila prisilna izselitev, je treba presoditi tudi okoliščino, da je bila družina te osebe prisilno izgnana z izselitvenega območja v septembru 1941.
Toženec je prepis sodbe prvostopnega sodišča prejel 13.12.2000. Rok za pritožbo je zato iztekel 28.12.2000, toženec pa je pritožbo vložil šele dne 8.1.2001. Ker toženec ne navaja nobenih pravno odločilnih dejstev, ki bi kazala na pravočasnost njegove pritožbe, je sodišče druge stopnje storilo pravilno, ko je njegovo pritožbo kot prepozno zavrglo.
ZTPDR člen 49, 51.ZOR člen 277.ZPP člen 370, 370/3.
znižanje osnovnih plač - kolektivna pogodba - listina o premalo izplačani plači - lastninsko preoblikovanje - denarna terjatev
Svoje obveznosti, ki jih ji zaradi izplačevanja zakonito znižanih osnovnih osebnih dohodkov nalaga KPČBML, je tožena stranka v celoti izpolnila. Tožniku je izdala ustrezno listino in mu omogočila sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja. Listina iz petega odstavka 62. člena KPČBML ni bila potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi dajalo podlago za denarni zahtevek delavca iz naslova premalo izplačane oziroma neizplačane plače. Listina delavcu ni dajala pravice zahtevati izplačilo njene vrednosti v denarju. Uporabi se jo lahko le za enega od s kolektivno pogodbo dogovorjenih namenov. Ker ni bilo denarne obveznosti, tožena stranka tudi ni mogla priti v zamudo, zato ni podlage za uveljavljanje zamudnih obresti po 227. členu ZOR.
Ker je šlo za zakonito določeno znižanje plač zaradi slabega ekonomskega stanja tožene stranke (med drugim je imela izgubo in blokiran žiro račun), tožnik ni imel možnosti, da bi uspešno zahteval v gotovini izplačilo razlike do plače, ki bi mu sicer pripadala, saj sta bila v kolektivni pogodbi določena dva načina, kako je možno uporabiti listine (v bistvu še potrdila) o manj izplačani plači.
Razlike tako zmanjšanih plač je bilo možno, poleg prijave v stečajno maso, v skladu z določbama 23. in 25. a člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP - Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93) ob upoštevanju določb zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPOLS - Uradni list RS, št.
71/94 - 15. in 19. člen) uveljaviti pri interni razdelitvi delnic ter vplačilu delnic za notranji odkup, na podlagi potrdil. Postopek s potrdili, ki so bila podlaga za sodelovanje pri lastninskem preoblikovanju podjetja, je bil določen z uredbo o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Uradni list RS, št. 59/93). Tega postopka tožnik sicer ni izkoristil, kljub temu pa še vedno ni zakonske osnove za gotovinsko izplačilo zmanjšane plače.
Ker je šlo za zakonito določeno znižanje plač zaradi slabega ekonomskega stanja tožene stranke (med drugim je imela izgubo in blokiran žiro račun), tožnik ni imel možnosti, da bi uspešno zahteval v gotovini izplačilo razlike do plače, ki bi mu sicer pripadala, saj sta bila v kolektivni pogodbi določena dva načina, kako je možno uporabiti listine (v bistvu še potrdila) o manj izplačani plači.
Razlike tako zmanjšanih plač je bilo možno, kot je bilo to tudi v tožnikovem primeru, v skladu z določbami 23. in 25. a člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP - Uradni list RS, št.
55/92, 7/93 in 31/93) ob upoštevanju določb zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPOLS - Uradni list RS, št. 71/94 - 15. in 19. člen) uveljaviti pri interni razdelitvi delnic ter vplačilu delnic za notranji odkup, na podlagi potrdil.
ZTPDR člen 49, 51.ZOR člen 277.ZPP člen 370, 370/3.
znižanje osnovnih plač - kolektivna pogodba - listine o premalo izplačani plači - lastninsko preoblikovanje - denarne terjatve
Svoje obveznosti, ki jih ji zaradi izplačevanja zakonito znižanih osnovnih osebnih dohodkov nalaga KPČBML, je tožena stranka v celoti izpolnila. Tožniku je izdala ustrezno listino in mu omogočila sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja. Listina iz petega odstavka 62. člena KPČBML ni bila potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi dajalo podlago za denarni zahtevek delavca iz naslova premalo izplačane oziroma neizplačane plače. Listina delavcu ni dajala pravice zahtevati izplačilo njene vrednosti v denarju. Uporabi se jo lahko le za enega od s kolektivno pogodbo dogovorjenih namenov. Ker ni bilo denarne obveznosti, tožena stranka tudi ni mogla priti v zamudo, zato ni podlage za uveljavljanje zamudnih obresti po 227. členu ZOR.
ZPPSL člen 111, 125, 125/1, 125/3, 128, 131.ZIZ člen 250, 252.ZPP člen 339, 339/2-14.
stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - razlogi za izpodbijanje - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - pojem slabega ekonomsko-finančnega stanja - namen oškodovanja - zavarovanje terjatev - bistvena kršitev določb pravnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
ZPPSL pojem "slabo ekonomsko-finančno stanje" uporabi samo v prvem odstavku 125. člena. Tega pojma posebej ne opredeljuje. Gre za nedoločen pravni pojem - opredelitev njegove vsebine pa je vprašanje uporabe materialnega prava. Za obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti ni treba, da bi izpodbojni nasprotnik z gotovostjo vedel, da bo prišlo do stečaja. Iz tega, da zakon v 125. členu govori o slabem ekonomsko-finančnem stanju, ne pa morda kar o obstoju stečajnega razloga, je mogoče napraviti kvečjemu sklep, da za ta element izpodbojnega dejanskega stanu ni potreben obstoj stečajnega razloga, ampak je mogoče o slabem ekonomsko-finančnem stanju govoriti že prej.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 339, 339/1, 342, 343, 343/1, 343/2, 315, 315/4, 442, 442/1, 307, 307/3.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - listine - branje listin - zapisnik o glavni obravnavi - pripombe k zapisniku - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
S tem ko sodišče ni prebralo listin, ki jih je pred zaključkom dokaznega postopka vneslo v zapisnik, je nastal položaj, ki je enak tistemu, v katerem sodišče ne bi odločilo, da se listinski dokazi izvedejo v dokaznem postopku.
Sojenje v nenavzočnosti je mogoče opraviti le, če se je obdolženec odpovedal pravici do sojenja v navzočnosti bodisi izrecno bodisi s konkludentnim ravnanjem ali z navajanjem razlogov, ki jih sodišče po pretehtanju oceni kot neutemeljene. Zato mora sodišče najprej preizkusiti razlog, na katerega se sklicuje obdolženec kot vzrok za izostanek z glavne obravnave, ter presoditi njegovo utemeljenost in nato odločiti, ali so podani vsi pogoji za sojenje v njegovi nenavzočnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da dokazno gradivo daje podlago za zaključke, da ni nikogar prisilil v spolni odnos in da oškodovanca ni namerno poškodoval, temveč je to storil v samoobrambi, obsojenec izpodbija dokazno oceno sodišča. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Na podlagi morebiti uspešnega izpodbijanja prodajne pogodbe bi tožnik kot stečajni upnik lahko prišel do morebitnega večjega poplačila svoje terjatve zoper stečajnega dolžnika oziroma stečajno maso. Ker ne obstaja nobena pravna pot za ponovno "odprtje" pravnomočno končanega stečajnega postopka, revident od morebitne ugotovitve ničnosti pogodbe ne more imeti pravne koristi.
Res je, da iz ravnanj obsojencev, kot sta opisana v izreku pravnomočne sodbe, izhaja, da sta kot sostorilca storila očitano kaznivo dejanje. Vendar le zato, ker je sodišče razsodilo, da sta s tem storila vsak po eno kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ, ni bil kršen kazenski zakon, saj glede kaznivega dejanja, ki je bil predmet obtožbe, ni bil uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti (4. točka 372. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Določbo 1. odstavka 420. člena ZKP je mogoče razlagati le tako, da se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži le v primerih, v katerih je sodba kot celota postala formalno pravnomočna, ne pa tudi v primerih, ko so postali materialno pravnomočni njeni posamezni deli. Ker je višje sodišče z izpodbijano odločbo razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede nekaterih kaznivih dejanj in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje, kazenski postopek zoper obtoženca (kot celota) ni pravnomočno končan. Glede na določbo 1. odstavka 420. člena ZKP zato zahteva za varstvo zakonitosti v tem primeru ni dovoljena.