dovoljenost revizije - denacionalizacija - ničnost odločbe o denacionalizaciji - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - zavrženje revizije
V sporu o ničnosti denacionalizacijske odločbe pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice, ki jih uveljavlja revident, posledice izpodbijanega akta.
začasna odredba v revizijskem postopku - pravni interes
Vsako meritorno odločanje sodišča zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe.
V obravnavani zadevi si po presoji Vrhovnega sodišča, glede na stanje zadeve, ker je v postopku izbire in imenovanja že bila izbrana in imenovana direktorica zavoda in je bil torej postopek izbire in imenovanja s tem zaključen, revidentka z izdajo začasne odredbe, kakršno predlaga, ne more izboljšati svojega pravnega položaja in zanjo ne izkazuje pravnega interesa.
začasna odredba - pritožba - komunalni prispevek - trditveno in dokazno breme - težko popravljiva škoda
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obseg oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je začasna škoda za njo težko popravljiva.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - pridržanje za namen predaje- znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila
Za tožnikovo pridržanje je podan zakoniti razlog iz drugega odstavka 28. člena Dublinske uredbe III, to je, da obstaja znatna nevarnost da bo tožnik, če ne bo njegovo gibanje omejeno, iz Slovenije pobegnil in tako onemogočil izvedbo postopka v zvezi s predajo odgovorni državi članici na podlagi Dublinske uredbe III. Na tožnikovo begosumnost tudi po presoji Vrhovnega sodišča z veliko mero verjetnosti kažejo njegova dejanja v dosedanjih postopkih, ki so ugotovljena v izpodbijanih sklepu in sodbi ter jim tožnik niti ne ugovarja, in sicer da je zaprosil za mednarodno zaščito tudi že v drugih državah, da ni počakal na rešitev prošnje, da je izrecno navedel, da ni nameraval zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji in je zanjo zaprosil šele, ko je bil prijet, saj si želi v Italijo in ne želi nazaj na Madžarsko, meje med državami pa je prehajal na nelegalen način.
Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da npr. nedovoljeno prehajanje državnih mej, zapustitev države še pred koncem odločitve v postopku in vlaganje prošenj, kaže na begosumnost ali celo zlorabljanje sistema mednarodne zaščite.
predlog za dopustitev revizije - neveljavnost pogodbe - pogodba o upravljanju in vzdrževanju prostorov - ničnost - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim tožnica ni zadostila. V predlogu namreč ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanih kršitev postopka oziroma spornega pravnega vprašanja, niti ni konkretizirano izkazala odstopa od sodne prakse oziroma njenega neobstoja.
predlog za dopustitev revizije - gradbena pogodba - pristop k dolgu - neposredni zahtevek podizvajalca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
dopuščena revizija - dokazovanje - dejansko stanje - dejstva - neprerekana dejstva - odločanje brez glavne obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme sodišče skladno z določbo 488. člena ZPP o sporu odločiti brez glavne obravnave tudi v primeru, ko ugotovi, da dejstva, na katera opira svojo odločitev, niso bila prerekana v smislu določbe drugega odstavka 214. člena ZPP.
dopuščena revizija - odpoklic predsednika uprave - razlogi za odpoklic - ekonomsko poslovni razlog - sklep nadzornega sveta o odpoklicu predsednika uprave - ničnost
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ali je v primeru, da za sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave niso bili podani pogoji za odpoklic iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1, ničnost sklepa nadzornega sveta primerna sankcija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002857
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103.
spor o pristojnosti - spor iz avtorskih in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadomestilo za javno priobčitev komercialnih fonogramov - izključna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost
Iz ugovora dolžnice (toženke) je razvidno, da tožnica kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov). Po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - upokojitev po ZUJF - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-146/12 z dne 14. 11. 2013 že opravilo presojo ustavnosti 188. člena in 246. člena ZUJF in poleg javnofinančnega ugotovilo obstoj dodatnih ustavno dopustnih ciljev.
Kolektivna pogodba za javni sektor člen 43, 44, 45. ZObr člen 97.
kolektivni delovni spor - plačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času - vojaki
Predlagatelj v tem sporu ni zatrjeval, da so viški ur nastali ob koncu referenčnega obdobja, temveč znotraj tega obdobja. Prav tako v predlogu ni načenjal vprašanja pravilnosti odrejanja kompenzacije teh ur namesto plačila ali pravilne organizacije delovnega časa v skladu z Direktivo 2003/88, na katero se sklicuje v reviziji. Predmet tega spora ni vprašanje, ali se čas stalne pripravljenosti všteva v delovni čas in ali je zakonsko referenčno obdobje skladno z Direktivo 2003/88. Posledično revizijske navedbe predlagatelja, ki se nanašajo na zgoraj navedena vprašanja presegajo predmet tega spora oziroma so bila že predmet drugih sporov, kot utemeljeno opozarja nasprotni udeleženec v odgovoru na revizijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - dokazovanje nezmožnosti nadaljnjega delovnega razmerja
Zgolj dejstvo, da je delavcu po odločitvi delodajalca prenehala pogodba s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, nima za posledico, da delodajalcu ni bilo treba dokazovati pogoja za odpoved po prvem odstavku 109. člena ZDR-1 - torej tudi tega, da z delavcem ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - mestni redar
Delo mestnega redarja samo po sebi ni nevarna dejavnost in kaj takšnega ne trdi niti tožnica. Na podlagi okoliščine, da naj bi bilo delo občinskega redarja takšno, da so stranke večkrat vzkipljive, da kričijo na redarja in ga žalijo, pa ni možno napraviti sklepa, da gre za nevarno dejavnost. Prav tako o tem, da gre za nevarno dejavnost ni mogoče sklepati na podlagi dejstva, da imajo redarji pooblastilo za uporabo prisilnih sredstev (solzivec v spreju in lisice) ter da so se za uporabo teh sredstev tudi usposabljali.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 355. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - opis in konkretizacija kršitve - pritožbena obravnava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Smisel pritožbene obravnave je v tem, da se izvedejo dodatni dokazi in ponovijo že izvedeni dokazi zato, da bi se razčistilo dejansko stanje. Sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, če je opravilo nalogo, ki jo ima v postopku, to pa je med drugim tudi ugotavljanje dejanskega stanja.
Izvajanje druge dejavnosti med službenim časom je kršenje delovne obveznosti, razen, če delavec to dela z dovoljenjem oziroma odobritvijo delodajalca. Take odobritve ni bilo, saj tožnik spremembe razporeda ni zabeležil niti ni z odsotnostjo seznanil nadrejenega. Tega dejstva ne spremeni njegova morebitna prisotnost na delu v času, ko ni imel razporeda in ko naj bi svoje obveznosti opravil, saj mu tožena stranka ni očitala, da ni opravil svojega dela, ampak, da je med službenim časom opravljal drugo delo.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - vojak - kazenska odredba - izpolnjevanje pogojev za opravljanje vojaške službe
Pravnomočna kazenska sodba, izrečena delavcu na obrambnem področju zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in prestajanje daljše zaporne kazni zaradi tega kaznivega dejanja so dejstva, ki upravičujejo uporabo instituta prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1, saj so ta dejstva zakonska ovira za opravljanje del na obrambnem področju, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.
Tožnica je imela možnost pripomb na izvedensko mnenje; to možnost je izkoristila, podala pripombe in zahtevala dopolnitve v zvezi s konkretnimi vprašanji, ki jih je postavila.
Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je vprašanje poslabšanja zdravstvenega stanja in nezmožnosti za delo pri drugi tožnici z zaslišanjem članice izvedenskega organa temeljito in prepričljivo razčistilo, je dokazni predlog za zaslišanje lečečega psihiatra utemeljeno zavrnilo in zavrnitev tudi ustrezno obrazložilo. Tudi po oceni revizijskega sodišča v izvedenskem mnenju, ki je bilo dopolnjeno tako, da je bila izvedenka neposredno zaslišana, ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno, ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju in bi bilo zato potrebno še dodatno izvajanje dokazov. Tudi tožnica razen nasprotovanja pojasnilom izvedenke ne izhaja iz tega, da je nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja - kar bi bil lahko razlog za pridobitev mnenja drugih izvedencev (254. člen ZPP), temveč iz tega, da bi moral biti zaslišan tudi njen lečeči psihiater, katerega dokumentacijo in mnenje pa je izvedenka že upoštevala.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila za invalidnost - sprememba zaposlitve za krajši delovni čas
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožnica zaradi dela v krajšem delovnem času na sicer ustreznem drugem delovnem mestu zato, ker je iz naslova starševskega varstva uveljavila pravico do plačila prispevkov za socialno varnost za preostali delovni čas, kot invalid III. kategorije ni izgubila pravice do nadomestila za invalidnost in niti pravice do izplačevanja navedenega nadomestila.
invalidska pokojnina - rehabilitacija - invalid III. kategorije - invalid II. kategorije
Ker je njegova preostala delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, tožnik izpolnjuje pogoje za II. kategorijo invalidnosti. Vendar pa za priznanje pravice do invalidske pokojnine manjka drugi pogoj, in sicer nezmožnost za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije. Tožnik bi bil do invalidske pokojnine upravičen samo v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije ni zmožen, ta pa mu ne bi bila zagotovljena, ker je star nad 50 let. Vendar pa potreba po poklicni rehabilitaciji ni bila ugotovljena.
dopuščena revizija - dodatek za pomoč in postrežbo - pridobitev pravice - slepi ali slabovidni - upokojenec
Zavarovanec, ki postane slaboviden šele kot upokojenec nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo že na podlagi 100. člena ZPIZ-2, torej zgolj zaradi slabovidnosti, ampak je do dodatka lahko upravičen na podlagi 99. člena ZPIZ-2 v zvezi s 102. členom ZPIZ-2, torej če je ugotovljeno, da zaradi slabovidnosti tudi dejansko potrebuje stalno pomoč in postrežbo za opravljanje vseh ali pa večine osnovnih življenjskih potreb.
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da tožnici dodatek za pomoč in postrežbo pripada na podlagi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-2, že zgolj na podlagi ugotovitve, da je slabovidna.