ZFPPIPP člen 441, 442. ZPP člen 482. ZDSS-1 člen 5. ZGD-1 člen 8.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prejemki iz delovnega razmerja - pravno nasledstvo - izbrisana družba
Tožnik izhaja iz tega, da je imela bivša pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP neplačane obveznosti, za izpolnitev teh obveznosti pa aktivni družbenik pravne osebe (kar naj bi bila toženka) upniku (kar naj bi bil tožnik) solidarno odgovarja (šesti do osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP). V tem primeru tudi iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da so aktivni družbeniki singularni pravni nasledniki izbrisane družbe. ZDSS-1 v 5. členu ne loči med univerzalnimi ali singularnimi pravnimi nasledniki. Zato je tudi po subjektivnem kriteriju v zvezi z zahtevki iz delovnega razmerja podana pristojnost Delovnega sodišča v Mariboru.
kolektivni delovni spor - sposobnost biti pravdna stranka - izbris iz poslovnega registra - razveljavitev volitev delavskega zaupnika - pravica predlagati kandidata za delavskega zaupnika
Prvi predlagatelj je z izbrisom iz poslovnega registra prenehal obstajati, kar tudi pomeni, da po izbrisu ni mogel vložiti revizije. Pooblastilo za vložitev revizije je kot predsednica prvega predlagatelja podpisala A. A., čeprav ob izstavitvi pooblastila prvi predlagatelj ni več obstajal. Navedeno pomeni, da revizije prvega predlagatelja ni možno vsebinsko obravnavati, temveč jo je na podlagi 377. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 374. člena ZPP potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Prvi odstavek 53. člena ZSDU določa, da razveljavitev volitev zaradi bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev lahko zahtevajo predlagatelji kandidatov za člane sveta (oziroma v našem primeru za delavskega zaupnika). Vlogo predlagatelja v smislu navedene določbe je potrebno priznati tudi tistim subjektom, ki na volitvah sicer niso predlagali kandidata, ker jim je to bilo onemogočeno zaradi kršitev postopka volitev, bi pa v skladu s predpisi lahko bili predlagatelji.
Ob ugotovitvi, da je bilo med strankama ves čas sporno, ali je tudi drugi predlagatelj reprezentativni sindikat v družbi B. d.o.o. in da drugi predlagatelj ni dokazal, da bi bili delavci navedene družbe včlanjeni v ta sindikat, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da drugi predlagatelj ni imel pravice predlagati kandidata za delavskega zaupnika, kar pomeni, da tudi ni aktivno legitimiran za vložitev predloga v tem kolektivnem delovnem sporu.
Obstoj silobrana oziroma vprašanje, v kolikšni meri je oškodovanec prispeval k ravnanju obdolženca, je povezano s tehtanjem različnih nasprotujočih si dejstev, dokazov in okoliščin, v katerih je prišlo do očitanega dogodka, takšno tehtanje pa v postopku odločanja o odreditvi pripora, ki je hiter postopek, ni predvideno niti mogoče.
pripor - sklep o upravičenosti pripora sodišča druge stopnje - preizkus, ali so še podani razlogi za pripor
Glede na določbo sedmega odstavka 392. člena ZKP sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi, če je obtoženec v priporu, presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obtoženca pripor odrejen, še podani oziroma, ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora. Ob ugotovitvi, da je isti priporni razlog še vedno podan, sodišču za takšno presojo ni treba v sklepu (ponovno) utemeljevati vseh zakonskih pogojev iz 201. člena ZKP, ki izhajajo iz prej izdanih sklepov o odreditvi oziroma podaljšanju pripora.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 384, 385. ZZK-1 člen 157, 158, 159. ZSReg člen 11, 14. URS člen 23, 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba - smiselna uporaba zakona - sodna taksa - odmera sodne takse - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Glede na besedilo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki napotuje na smiselno uporabo procesnih predpisov, ki pritožbo in (ob določenih pogojih) tudi druga (izredna) pravna sredstva večinoma dopuščajo, če niso z zakonom posebej izključena, bi moral zakonodajalec, če bi želel izključiti dodatna pravna sredstva v postopku odmere sodne takse, to v zakonu izrecno določiti.
Zaradi posledic neplačila odmerjene sodne takse (premoženjske posledice (taksa zaradi domnevnega umika vloge) ter morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi poteka prekluzivnih rokov (dokončna izguba sodnega varstva)) je mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo stranke v večini primerov ravnale v skladu z oblastnim aktom in bodo plačale (tudi) napačno odmerjeno sodno takso. Zato je po prepričanju Vrhovnega sodišča prav, da imajo že v postopku odmere sodne takse zagotovljeno pravno sredstvo (pritožbo), o katerem odloča instančno sodišče (25. člen URS). Po naravi stvari se z instanco namreč poveča verjetnost, da bo taksa pravilno odmerjena.
Za fazo odreditve pripora zadošča, da je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil očitani mu kaznivi dejanji. Ali je kaznivi dejanji tudi resnično storil na očitan način, bo predmet sodne presoji v nadaljnjih fazah kazenskega postopka.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - dokaz resničnosti - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Spolno udejstvovanje posamezne osebe lahko sodi v najintimnejšo sfero osebnega življenja posameznika in v takšnem primeru brez privolitve posameznika ni dovoljeno objavljati ničesar. Vendar to ne velja absolutno, temveč je treba pri presoji vprašanja, v katero sfero zasebnega življenja posameznika spada posamezni primer njegovega spolnega udejstvovanja, upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti vprašanje, ali je posameznik v zvezi z njegovim spolnim udejstvovanjem upravičeno (legitimno, razumno) pričakoval varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – opis kaznivega dejanja
Če bi sodišče pri opisu kaznivega dejanja opustilo konkretizacijo katerega izmed znakov kaznivega dejanja, tako, da iz sodbe ne bi bilo razvidno, katera ugotovljena dejstva konkretizirajo posamezni zakonski znak kaznivega dejanja, bi šlo za kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitev načela zakonitosti.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - navajanje opravilnih številk sodnih odločb - konkretizacija predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Res je, da v skladu s petim odstavkom 367.b člena zadošča, če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča tako, da navede opravilne številke zadev. A to pomeni le to, da mu za razliko od sklicevanja na sodno prakso nižjih sodišč, ni treba predložiti kopij sodnih odločb. Ne pomeni pa tega, da mu ni treba natančno in konkretno opisati, v čem je podan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - poslovna sposoobnost - vloga poslovno nesposobne osebe - pravni učinki procesnih dejanj - ugotovitveni sklep
Vloga pravdno nesposobne osebe nima pravnih učinkov. Ker ne gre za nobenega izmed položajev iz 343. člena ZPP, sodišče takšne vloge niti ne zavrže, namreč zgolj ugotovi obstoječe pravno dejstvo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007800
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1. ZZZDR.
obrazložitev sodbe - nasilništvo - nasilništvo v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družina
Kazenskopravni pojem družine kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva je lahko tudi širši od pojma družine, kot ga opredeljuje sedaj veljavni ZZZDR. Odločilno je zgolj dejansko razmerje skupnega življenja in bivanja članov takšne socialne skupnosti, ki je po svojih osnovnih značilnostih podobna zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti. Ugotovitev obstoja takšne skupnosti je rezultat vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera.
ZKP člen 16, 201, 201/1-3, 272, 272/2. URS člen 22.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo enakosti - predlog za podaljšanje pripora - pravica do izjave - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi
Zaradi zagotovitve načela enakosti (22. člen Ustave in 16. člen ZKP) je v primeru, ko je državni tožilec ob vložitvi obtožnice predlagal podaljšanje pripora, treba obdolžencu oziroma njegovi obrambi omogočiti, da se izjavi o predlogu in o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se predlog opira, ter s tem dati možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0018155
URS člen 26. ZOR člen 383. ZTuj člen 81. ZDRS člen 40. UZITUL člen 13.
kršitev pravic osebnosti - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odločba Ustavnega sodišča - odločba ESČP - povrnitev premoženjska in nepremoženjske škode - zapadlost odškodninske obveznosti - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina
Zadržanje zastaranja v konkretnem primeru utemeljujejo ovire, ki so razvidne iz poteka odločanja glede pridobitve državljanstva, pa tudi iz širšega konteksta izbrisa oseb iz registra stalnega prebivalstva, ki izhaja iz odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Zlasti je pomembna okoliščina, da je država vrsto let odlašala z odpravo posledic kršitev človekovih pravic, povzročenih izbrisanim osebam, ki na podlagi obstoječe pravne ureditve niso imele resničnih možnosti za uspešno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zoper državo. Prav tako ni realno pričakovanje, da bi posameznik, ki državo prosi za ureditev svojega pravnega statusa (npr. sprejem v državljanstvo), zoper državo hkrati uveljavljal odškodninsko varstvo. Pravkar omenjene okoliščine pomenijo nepremagljive ovire, zaradi katerih zastaranje ni teklo (383. člen ZOR), saj so tožniku jemale realne možnosti za uspeh v odškodninski pravdi pred rednim sodiščem.
Protipravnosti odločbe državnega organa ni mogoče enostavno enačiti z njeno nepravilnostjo, ugotovljeno v postopku s pravnim sredstvom, vendar ima v konkretnem primeru storjena napaka širši pomen. Pravno ozadje konkretnega primera pokaže, da napačna odločitev upravnega organa ni posledica zgolj navadne (zmotne) pravne presoje, temveč takšne, ki nujno posega tudi v ustavno načelo varstva zaupanja v pravo. Zato bi bila uporaba naknadno predpisanih strožjih pogojev za pridobitev državljanstva v tožnikovem primeru (ugotavljanje njegove nevarnosti) dopustna le, če bi jo spremljala posebna skrbnost. Strožjo presojo utemeljuje tudi resnost predvidljivih posledic, ki jih je za tožnika imela ugotovitev njegove nevarnosti. Ker je bilo konkretni in objektivno potrebni skrbnosti presoje državnega organa ustrezno zadoščeno šele v ponovljenem postopku, odločba o sprejemu v državljanstvo pa je bila izdana po skupno devetih letih, toženka ne uspe izpodbiti presoje sodišč nižjih stopenj o protipravnosti njenega ravnanja. Sicer pa se učinki neskrbne presoje nevarnosti tožnika niso izčrpali z zavrnitvijo njegove vloge za sprejem v državljanstvo, temveč so se dodatno odrazili v negativnih posledicah izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ki je sporni odločbi sledil. Po vseh stališčih, ki jih je v zvezi s to problematiko že zavzelo Ustavno sodišče Republike Slovenije in ESČP, ne more biti dvoma, da izbris sam po sebi pomeni protipravno ravnanje države, ki utemeljuje njeno odškodninsko odgovornost na podlagi 26. člena URS.
Pritožbenemu sodišču ni treba ponavljati razlogov, ki jih v utemeljitev svojih stališč navaja že sodba sodišča prve stopnje, če jih kot zadovoljive sprejema in se nanje sklicuje.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - COVL - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi, je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. To sodišče je pristojno tudi za odločanje o postopku nasprotne izvršbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena tega zakona tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi.
ZDDV-1 člen 3, 3/1-1, 3/1-3, 6, 6/1, 6/2-b, 14, 14/1, 39, 39/2, 41, 41/1, 44, 44/1, 45, 45/2. ZS člen 113a. ZPP člen 208, 208/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1, 14, 14/2-b, 90, 90/1, 135, 137, 137/1, 137/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
V obravnavani zadevi sta bili delno izpolnjeni Pogodbi o finančnem leasingu in je pravilno, da se za obroke, ki jih je bil leasingojemalec dolžan plačati zaradi uporabe nepremičnine, obračuna DDV. Kar pa po pogodbah predstavlja plačilo za odkupno opcijo, pa po mnenju Vrhovnega sodišča predstavlja podlago za popravek davčne osnove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018123
ZPP člen 184, 184/2, 185, 187, 339, 339/1, 343, 343/4. ZKZ člen 22. OZ člen 86. URS člen 22.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev prodajne pogodbe - napake volje - zmota - prekluzivni rok - tožbeni zahtevek - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - pravica do poštenega sojenja - pritožba - pravni interes za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavrženje pritožbe
Če sodišče ne odloči o tem, ali se sprememba tožbe dopusti, stranke ne morejo urediti, kaj je predmet odločanja. S tem je kršena njihova pravica do poštenega postopka (22. člen Ustave).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izločitev dokaza - zahteva za izločitev - predobravnavni narok - prekluzija - video nadzor - DNK profil - pravica do uporabe svojega jezika - sprememba obtožbe - - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Za obrambo je na predobravnavnem naroku obstajala dolžnost reagiranja s podajo predloga za izločitev nedovoljenih dokazov, zato je bil zagovornikov predlog za izločitev dokazov, podan v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, prepozen.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi odločbe in izrekom odločbe
Nasprotja, ki predstavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, se morajo nanašati na razloge o odločilnih dejstvih, ki so zakonski znaki kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojenec spoznan za krivega in izhajajo iz opisa dejanja, ter pomenijo dejanski temelj sodbe.