• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 12
  • >
  • >>
  • 61.
    VSRS sodba VIII Ips 275/2015
    26.1.2016
    DELOVNO PRAVO - INVALIDI
    VS3006788
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 228, 228/1, 229, 229/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba organizacije dela - invalid - diskriminacija zaradi invalidnosti
    Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se uporablja tisti zakon, ki je veljal v času odpovedi, razen če je bil postopek odpovedi začet še v času, ko je veljal ZDR, sama odpoved pa je bila podana po uveljavitvi ZDR-1.

    Za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča ugotovitev sodišča, da je tožena stranka dejansko spremenila svojo organizacijo dela tako, da je ukinila delovno mesto, za katerega je tožnik imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da je naloge tega delovnega mesta razporedilo med ostale delavce. Navedeno predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela administratorja na lokaciji v A. pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, kar je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
  • 62.
    VSRS sodba VIII Ips 172/2015
    26.1.2016
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3006626
    ZPP člen 8, 215, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZDR-1 člen 83, 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 200.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - dokazno breme - dokazna presoja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče v sodnem postopku presoja utemeljenost odpovednega razloga, ki ga je navedel delodajalec v odpovedi, torej okvir za ugotavljanje odločilnih dejstev predstavlja očitek v odpovedi delodajalca.
  • 63.
    VSRS sodba in sklep VIII Ips 203/2015
    26.1.2016
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3006641
    ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZJU člen 25. ZMEPIZ-1 člen 83.
    veljavnost pogodbe o zaposlitvi - upokojitev po ZUJF - sprememba tožbe glede prenehanja delovnega razmerja
    Če iz vsebine tožbe izhaja, da delavec izpodbija prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, je ne glede na to, kako je bil oblikovan zahtevek, zadoščeno pogojem za uveljavljanje sodnega varstva.

    Posledica pravila iz četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1 (oziroma tudi prvega odstavka 184. člena ZPP o spremembi tožbe) je, da lahko tožeča stranka ob spremembi tožbe navaja nova dejstva, s katerimi utemeljuje spremenjeno tožbo.

    Tako, kot če bi se tožnica po nezakonitem prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaposlila pri drugem delodajalcu, ji tudi v primeru upokojitve ni mogoče priznati pravic iz delovnega razmerja, saj dveh statusov hkrati ne more imeti.

    Glede na to, da je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in bi tožnica, če z upokojitvijo ne bi reševala položaja, v katerem se je znašla zaradi tega, ostala v delovnem razmerju pri toženi stranki do 30. 1. 2014, pa brez odmene za čas po 16. 9. 2012 ne more ostati. Takšni situaciji je namenjen institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
  • 64.
    VSRS sodba in sklep VIII Ips 222/2015
    26.1.2016
    DELOVNO PRAVO
    VS3006638
    ZDR člen 88, 90, 109.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - dogovor o plačilu odpravnine - odpoved s ponudbo druge ustrezne zaposlitve
    Vodenje in organizacija poslovanja v gospodarski družbi je v pristojnosti direktorja. V okviru tega ima direktor oziroma novo vodstvo pravico vzpostaviti ustrezno organizacijo podjetja in temu ustrezno opredeliti posamezna delovna mesta ter poskrbeti, da (posebej vodilna oziroma vodstvena) delovna mesta na zakonit način zasedejo delavci, ki po presoji vodstva zagotavljajo uspešno delovanje in vodenje podjetja. Pri tem je sodišče ugotovilo, da ob kadrovskih rešitvah v zvezi s tem pripadnost prejšnji vodstveni ekipi sama po sebi ne predstavlja diskriminatornega razloga oziroma okoliščine iz 6. člena in 9. alineje 89. člena ZDR, zaradi katere bi lahko bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve delovnega mesta v okviru takšnih organizacijskih sprememb nezakonita.

    V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se delavec in delodajalec lahko dogovorita tako za izplačilo višje odpravnine, kot tudi za izplačilo odpravnine ne glede na to, ali je delavcu ponujena druga ustrezna zaposlitev in delavec tako ponudbo sprejme.
  • 65.
    VSRS sklep VIII Ips 246/2015
    26.1.2016
    DELOVNO PRAVO
    VS3006650
    ZDR-1 člen 114, 226.
    starejši delavci - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varovana kategorija delavcev - delavec pred upokojitvijo - prehodna ureditev
    V zvezi z vprašanjem, kdaj mora delavec dopolniti starost določeno v prehodni določbi 226. člena ZDR-1 v povezavi s 114. členom ZDR-1, je odločilno dejstvo, ali delavec določeno starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne pa, ali jo dopolni enkrat v letu, v katerem mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi.
  • 66.
    VSRS sodba VIII Ips 158/2015
    26.1.2016
    DELOVNO PRAVO - INVALIDI
    VS3006646
    ZPP člen 370, 370/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - opravljanje dela pred odpovedjo - izpodbijanje dokazne ocene
    Pretežni del revizijskih navedb, ki jih tožnik prikazuje kot revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, predstavlja nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišč druge in prve stopnje glede tega, kakšno delo oziroma kakšen obseg dela je opravljal pri toženki že dalj časa pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in kako bi to lahko vplivalo na zakonitost odpovedi.
  • 67.
    VSRS sodba VIII Ips 144/2015
    26.1.2016
    DELOVNO PRAVO
    VS3006625
    ZDR člen 88, 88/, 88/1, 88/1-1,88/1-6.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski in organizacijski razlog - pravočasnost odpovedi - pravočasno uveljavljanje prepozne odpovedi
    Tožnica se v reviziji sklicuje na to, da naj bi bila odpoved prepozna , vendar spregleda, da je nepravočasnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi prvič zatrjevala šele v pritožbi zoper prvo sodbo sodišča prve stopnje, pa čeprav je toženka že v odgovoru na tožbo utemeljevala prenehanje potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z organizacijskim razlogom na strani delodajalca. Sodišče pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca ne presoja samo, temveč le na podlagi ustreznega in pravočasnega zatrjevanja (in predlaganja dokazov) tožnika.
  • 68.
    VSRS sodba VIII Ips 249/2015
    26.1.2016
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS3006875
    ZSPJS člen 19. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačilne razrede člen 9.
    določitev plačnega razreda - premestitev javnega uslužbenca - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe

    Izraz „premestitev“ v kontekstu določbe drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS je potrebno tolmačiti ne le kot premestitev v smislu določb 147. do 152b. člena ZJU, temveč tudi kot „premestitev“ ki se v javnem sektorju, izven državne uprave in samoupravnih lokalnih skupnosti, lahko izvede le z institutom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Določbo drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJUS je potrebno tolmačiti skupaj z določbo prvega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS. Prvi stavek se nanaša na celotni javni sektor in tudi drugega stavka ni mogoče razlagati tako, da se ne nanaša na celotni javni sektor, ampak le na javni sektor v ožjem pomenu besede.

  • 69.
    VSRS Sklep II DoR 367/2015
    21.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018940
    ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 196, 367b, 377.
    predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - sosporništvo na aktivni strani - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V obravnavanem primeru gre za subjektivno kumulacijo (združevanje procesnih subjektov) na pasivni strani, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (2.100 EUR) – je torej nediferencirana. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča.

    Predlog pa je nedovoljen tudi v delu, kolikor se nanaša na zahtevek po nasprotni tožbi, saj so vsi trije toženci (ki niso enotni sosporniki - subjektivna kumulacija na aktivni strani) zoper tožnika z nasprotno tožbo zahtevali ukinitev in prestavitev služnosti, dogovorjene v sodni poravnavi, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (6.000,00 EUR).
  • 70.
    VSRS sodba II Ips 187/2014
    21.1.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS0018122
    OZ člen 46, 179, 182. ZPP člen 245.
    povrnitev škode - nova škoda - izvensodna poravnava - napake volje - zmota - izvedenec - sodno zapriseženi izvedenec
    Tožnikov zahtevek v tej pravdi bi bil lahko utemeljen, če bi uspel dokazati opravičljivo bistveno zmoto ob sklepanju sodne poravnave. Odškodninski zahtevek pa bi bil poleg tega lahko utemeljen, če bi tožnik zatrjeval in dokazal obstoj nove škode. Torej škode, ki je v času sklepanja sodne poravnave še ni bilo in je hkrati po rednem toku stvari tudi ni bilo mogoče pričakovati oziroma predvideti.
  • 71.
    VSRS sklep II DoR 271/2015
    21.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0018113
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 597.
    dopuščena revizija - zakupna pogodba - odstop od pogodbe - stvarne napake - odprava napak - rok za odpravo napak - primeren rok - primeren dodatni rok
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje glede na objektivne okoliščine primera kršili materialno pravo (tretji odstavek 597. člena Obligacijskega zakonika) s tem, ko sta dodaten rok za odpravo napak ocenili kot neprimeren, neupoštevaje dejstvo, da je ta rok določil sam zakupodajalec, zakupnik pa se je z njim strinjal.
  • 72.
    VSRS Sklep II DoR 377/2015
    21.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018934
    ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 377.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - vrednost spornega predmeta - glavnica - obresti - stranske terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Sodišče lahko revizijo dopusti le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in hkrati ne presega 40.000,00 EUR, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
  • 73.
    VSRS sodba II Ips 200/2014
    21.1.2016
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VS0018261
    ZFPPIPP člen 295, 295/2. ZS člen 110, 110/2.
    zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - prenehanje hipoteke - prenehanje pravne osebe - kapitalska gospodarska družba - stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku - izbris iz sodnega registra - prenehanje obveznosti - izbris hipoteke - pravno mnenje
    Odločitev je v skladu s sprejetim pravnim mnenjem občne seje 21. 6. 2013, po katerem obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, prav tako pa tudi ne obveznosti takšne družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V obrazložitvi tega mnenja je Vrhovno sodišče pojasnilo, kakšen je vpliv prepozne prijave terjatve v stečajnem postopku tako na obstoj obveznosti stečajnega dolžnika kot tudi na obstoj na te obveznosti vezanih akcesornih pravic. In povsem enake so tudi posledice opustitve prijave.
  • 74.
    VSRS sklep II DoR 381/2015
    21.1.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018136
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - predhodna poškodba in bolezen - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - imenovanje novega izvedenca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
  • 75.
    VSRS sklep II DoR 384/2015
    21.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018191
    ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - delitev nepremičnine - izključna lastninska pravica - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije zato, ker niso podani pogoji iz 367. a člena ZPP.
  • 76.
    VSRS Sodba I Ips 34090/2010-163
    21.1.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007846
    ZKP člen 388, 388/2. URS člen 25.
    pravica do pritožbe - odločanje o pritožbi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona
    S tem, ko je pritožbeno sodišče odločilo le o pritožbi zagovornika, ne pa tudi o pritožbi obsojenca, je kršilo drugi odstavek 388. člena ZKP, s takšnim ravnanjem pa je bila nedvomno kršena obsojencu tudi pravica do pritožbe (prvi odstavek 366. člena ZKP in 25. člen Ustave RS).
  • 77.
    VSRS sklep II DoR 278/2015
    21.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018142
    ZPP člen 367a, 367c. OZ člen 131.
    predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani. Zato je v skladu s 367. c členom ZPP predlog zavrnilo.
  • 78.
    VSRS sklep II Ips 178/2014
    21.1.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS0018167
    OZ člen 131, 243, 243/1, 243/2, 246.
    pogodbena odškodninska odgovornost - obseg škode - oprostitev odgovornosti - škoda, ki je ni mogoče predvideti - materialno trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe
    Določba prvega odstavka 243. člena OZ, po kateri se kršitelj pogodbe lahko razbremeni plačila odškodnine za nepredvidljivo škodo, pomeni odstop od splošnega pravila odškodninskega prava, da je dolžan povzročitelj škode oškodovancu škodo povrniti v celoti. Uveljavljeno je načelo, da je treba izjeme razlagati restriktivno, strogo. Tako kot je stroga prva predpostavka razbremenitve kršitelja, ki je, da pogodbe ni kršil iz velike malomarnosti ali hujših oblik krivde, je stroga tudi nadaljnja predpostavka, da je škoda nepredvidljiva le, če je niti ob posebno skrbnem tehtanju okoliščin ni bilo razumno pričakovati.
  • 79.
    VSRS sklep II DoR 339/2015
    21.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS0018271
    ZPP člen 7, 214, 350, 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - škodni dogodek - razpravno načelo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali je sodišče druge stopnje ugotovilo dejansko stanje v nasprotju z nespornim pravnorelevantnim dejstvom med pravdnima strankama, in sicer da škodni dogodek predstavlja zavarovano nevarnost iz zavarovalne pogodbe, in s tem kršilo določbe ZPP (razpravno načelo iz 7. člena in določbo 214. člena),

    - ali je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe preseglo pritožbene navedbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, in kršilo določbi 7. in 350. člena ZPP.
  • 80.
    VSRS sodba II Ips 123/2014
    21.1.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018118
    ZPP člen 180, 180/3, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 370, 370/2, 370/3. OZ člen 86, 119, 119/1.
    prodajna pogodba - oderuška pogodba - ničnost pogodbe - objektivni in subjektivni kriterij oderuštva - osebna stiska - pravna podlaga tožbenega zahtevka - trditvena podlaga - nova dejstva v pritožbi - prekluzija - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
    Pri sporni prodajni pogodbi sta podana objektivni in subjektivni element oderuštva, saj je bila kupnina, dogovorjena s prodajno pogodbo, v očitnem nesorazmerju z vrednostjo samega stanovanja, ker je bila dogovorjena kupnina stanovanja bistveno nižja od njegove dejanske vrednosti, ter, da je toženka namenoma izkoristila neizkušenost tožnice, njeno zaupanje in neugoden položaj, da bi ji tožnica prodala stanovanje za ceno, bistveno nižjo od dejanske.

    Tožeča stranka v tožbi ni dolžna navesti pravne podlage tožbenega zahtevka (navesti mora ustrezne dejanske trditve), če pa jo, sodišče nanjo ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP). Tožnica se je v obravnavani zadevi pri uveljavljanju ničnosti pogodbe opirala na splošno določilo 86. člena OZ in res ni navedla pravne podlage iz 119. člena OZ, vendar pa je podala zadostno trditveno podlago za presojo zahtevka po materialno pravni določbo 119. člena OZ o oderuški pogodbi, kot jo je povzelo sodišče prve stopnje.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 12
  • >
  • >>