dopuščena revizija - zavod - stečaj zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - premoženje zavoda - izločitvena pravica na premičninah
Toženka je s premičnim premoženjem (lahko) razpolagala; zatorej v tem obsegu odgovarja za svoje obveznosti, kar velja tudi za poravnavo obveznosti upnikom v stečajnem postopku.
Zavod je samostojna pravna oseba in lastnik premoženja, s katerim lahko razpolaga. Zato se stečajni postopek lahko vodi zoper javni zavod kot insolventnega dolžnika (55. člen ZZ) v zvezi z tretjim odstavkom 23. člena Odloka), pri čemer v (splošno) stečajno maso spada tisto njegovo premoženje, s katerim lahko razpolaga. Ravno zaradi predvidene možnosti presežka prihodkov nad odhodki (22. člen Odloka) je namreč predvidena možnost stečaja, vendar le glede premoženja, s katerim zavod lahko razpolaga. To premoženje se lahko unovči in porabi za kritje stroškov postopka ter (po)plačilo terjatev upnikov, kar logično izhaja iz drugega odstavka 23. člena Odloka.
dopuščena revizija - tožba za vpis lastninske pravice dolžnika - aktivna stvarna legitimacija - vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino - dokaz o dolžnikovi lastnini
Za to, da bi upniku, v primeru kakršen je obravnavani, ko je svojo terjatev do dolžnika že poskušal izterjati in to celo v izvršilnem postopku, vendar neuspešno, odrekli procesno upravičenje vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ, ni najti razumnega razloga.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Storilka je zaradi svoje zaposlitve in narave dela s sodniki Višjega sodišča v Mariboru v vsakodnevnih stikih ter se z njimi osebno pozna. Navedeni okoliščini bi lahko vzbudili dvom v nepristranskost sodnega odločanja o njeni pritožbi.
Pri obravnavani bančni garanciji gre za brezpogojno garancijo, kar jasno izhaja iz njenega tretjega odstavka. Če bi morala tožeča stranka zahtevi za unovčenje garancije predložiti originalno pismo kot naročnika garancije, bi ta lahko predložitev pisma pogojevala z ugovori iz temeljnega pravnega posla (pogodbe, sklenjene med njo in pravno prednico tožeče stranke). Zahtevek za unovčenje bančne garancije se tako ne bi razlikoval od zahtevka, ki ga ima tožeča stranka iz temeljnega pravnega posla. To pa ni namen brezpogojne bančne garancije.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do povračila škode - tožba na izpraznitev - najemnina - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - sklepčnost tožbe - zamudna sodba - odgovornost države
Tožnica zahteva škodo v višini tržnih najemnin za celotno nepremično in za vse sobe v objektu, tako za zasedene kot za nezasedene. Višina škode tako velja za neprerekano dejstvo. Ravno tako je neprerekana trditev, da je razlog za nemožnost oddaje sob to, da so bile nezakonito zasedene. Iz predpravdnega izvedenskega mnenja izvedenke, ki ga je treba upoštevati kot del tožničine trditvene podlage, pa izhajajo navedbe, da tudi sicer nezasedenih sob ni mogla tržiti ravno zaradi nezakonito vseljenih uporabnikov. Ta neprerekana navedba pa utemeljuje obstoj vzročne zveze med nerazumno dolgim trajanjem pravd za izselitev najemnikov in izpadom najemnin tudi za nezasedene sobe.
Tožnica je škodo zaradi izostanka najemnin zatrjevala tudi za obdobje po pravnomočnosti vseh sodb za izselitev najemnikov, ki je nastopila 7. 5. 2003, in sicer vse do 31. 12. 2005. V zvezi s tem ostajajo neprerekane navedbe, da je bila tožnica v letu 2003 zaradi dotedanjega izostanka najemnin in onemogočene izterjave terjatev zoper obstoječe najemnike ekonomsko že v tako slabi situaciji, da ni več zmogla stroškov njihovih deložacij po sodnih izvršiteljih. To utemeljuje tudi vzročno zvezo med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in škodo po 7. 5. 2003, saj je nepremičnina še vedno ostajala deloma zasedena z nezakonitimi najemniki in - glede na neprerekane navedbe - kot taka v celoti neprimerna za trženje.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil naročnik tudi jamčevalne zahtevke iz naslova stvarnih napak na delih, ki so jih za glavnega izvajalaca izvedli podizvajalci, dolžan uveljavljati proti glavnemu izvajalcu. Pogoj za uspešno uveljavljanje enih in drugih, torej napak del glavnega izvajalca in napak del njegovih podizvajalcev, je njihova pravočasna in pravilna notifikacija glavnemu izvajalcu.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - dolžnost seznanitve
Pravna oseba se v primeru, ko storilcu prekrška odredi ravnanje, ki je v nasprotju z njenimi navodili in pravili, zaradi česar pride do prekrška, ne more razbremeniti svoje odgovornosti za prekršek s tem, da izkaže, da je storilca prekrška seznanila s svojimi navodili in pravili, torej da je izpolnila dolžnost seznanitve.
ZPP člen 41, 41/1, 367, 367/3, 490. OZ člen 315, 421, 631.
neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - pobot terjatve naročnika s terjatvijo izvajalca - dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - pogodba o delu
Ker se v primeru zahtevka po 631. členu OZ smiselno uporabijo določbe OZ o cesiji, je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 421. člena OZ oziroma določbo prvega in drugega odstavka 315. člena OZ. Dolžnik oziroma naročnik lahko uveljavlja v pobot s podizvajalcem tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko uveljavljal proti izvajalcu, preden je podizvajalec zahteval direktno plačilo, oziroma tiste svoje terjatve, ki jih je pridobil proti izvajalcu pred zahtevo po direktnem plačilu, pod pogojem, da zapadejo pred rokom za izpolnitev terjatve v zvezi z zahtevo po direktnem plačilu ali hkrati z njim.
Zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tožeče stranke je pri spornih verižnih kompenzacijah odvisno ravno od vprašanja, ali bi tožeča stranka v primeru, da verižni kompenzaciji ne bi bili sklenjeni, dobila svojo terjatev izpolnjeno in v kolikšnem deležu. Zato so trditve tožene stranke, da bi tožeča stranka v stečajnem postopku nad svojo dolžnico dobila svojo terjatev poplačano v minimalnem znesku, bistvene za presojo, ali je bila zmanjšana vrednost njenega čistega premoženja. Navedeno pa neposredno vpliva na presojo o objektivnem pogoju izpodbojnosti.
V stečajnem postopku sicer ni mogoče izpodbiti celotne verižne kompenzacije, temveč je njene učinke mogoče razveljaviti le v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno sporno dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Korist od verižnih kompenzacij je v razmerju do tožeče stranke imela le tožena stranka, zato je lahko razveljavljen le učinek, ki sta ga imeli verižni kompenzaciji na njuno razmerje. Kljub temu pa je za presojo objektivnega pogoja izpodbojnosti potrebno presoditi tudi razmerje med tožečo stranko in njeno dolžnico (ne pa tudi razveljaviti učinka verižne kompenzacije v tem delu) zato, ker je bil tudi nad njo začet stečajni postopek, kar lahko vpliva na delež poplačila terjatve tožeče stranke kot njene upnice, če bi morala terjatev, ki je prenehala z verižno kompenzacijo, prijaviti v stečajnem postopku.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE - ZAVAROVALNIŠTVO
VS4002885
OZ člen 86, 87, 88, 140. ZLPZ-1 člen 24, 26.
dopuščena revizija - lastninjenje - zavarovalnice - cena delnice - javni poziv - ničnost pogodbe
V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da je toženka ravnala v direktnem nasprotju s katerokoli določbo zakona, zato tudi ne, da je šlo za kršitev določb kogentne narave. 26. člen ZLPZ-1 namreč ni jasno določal zavezujoče narave vsebine poziva v smislu odreka vsakršne možnosti skrbniku do naknadne prilagoditve cene delnic glede na novo (o)cenitev zavarovalnice. Zato ne drži očitek, da je vsebina Pogodbe v nasprotju z določbami ZLPZ-1, saj postopek naknadne spremembe cen delnic glede na novo ocenitev zavarovalnice zakonsko ni bil predviden. Poleg tega toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nasprotnega moralnim načelom, ker naj toženka kljub svoji skrbniški vlogi ne bi ravnala v korist upravičencev. Bila je namreč dolžna upoštevati tudi javni interes glede na nakazilo kupnine v proračun Republike Slovenije.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – možnost izjave o prekršku - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Če narava spornega vprašanja, ki ga storilec v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpostavlja, brez neposrednega zaslišanja vseh vpletenih oziroma neposrednega izvajanja drugih dokazov ne omogoča pravilne ugotovitve dejanskega stanja, bo pošten postopek mogoče zagotoviti le tako, da se mu omogoči osebna navzočnost, izvajanje dokazov v njegovo korist, neposredno seznanjanje z obremenilnimi dokazi ter zasliševanje obremenilnih prič (na primer takrat, kadar so edina podlaga za kaznovanje kršitelja opažanja policistov, kršitelj pa v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev).
Začetno pomanjkanje pasivne legitimacije je sicer mogoče sanirati z razširitvijo tožbe na sprva netoženega (ob njegovi privolitvi). Vendar pa sodišče prve stopnje ni dovolilo razširitve tožbe (po tretjem odstavku 191. člena ZPP), temveč je dopustilo stransko intervencijo na strani tožeče stranke. Ker je treba razlikovati med stransko intervencijo in naknadnim sosporništvom na pasivni strani (pri stranski intervenciji gre namreč za pomoč intervenientke stranki, kateri se je pridružila, ker ima interes, da v sporu zmaga, medtem ko gre pri naknadnem sosporništvu na strani tožene stranke za vstop v spor nove osebe, ki je samostojna stranka, razen kadar gre za enotno ali nujno sosporništvo), ni mogoče šteti, da je bilo z dopustitvijo stranske intervencije sanirano v reviziji zatrjevano pomanjkanje pasivne legitimacije.
Pri vprašanju, ali je tožena prava stranka (vsi nujni sosporniki), gre glede na pravila materialnega prava o nujnem sosporništvu za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (utemeljenosti tožbenega zahtevka). Nujni sosporniki so vse pogodbene stranke pogodbe, glede katere se zahteva ugotovitev ničnosti ali razveljavitev. Pomanjkanje pasivne legitimacije pa narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka kot neutemeljenega.
Ker je prvi toženec v razmerju do tretje toženke, ki je vložila pritožbo, le materialni (in ne morda enotni) sospornik (1. točka prvega odstavka 191. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 186. člena OZ), ni mogoče šteti, da je vložitev pritožbe tretje toženke učinkovala tudi za revidenta (prvega toženca). Čeprav gre pri verigi spornih pogodb za enovito pravno dejanje (ker gre za tri verige, gre pravzaprav za »orkestrirano« pravno dejanje) ter čeprav so toženke pri njihovem sklepanju delovale skupaj in usklajeno, pa je vsaka toženka v svoji verigi samostojno sklenila pogodbe, zaradi česar je vsaka samostojna stranka v sporu.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZPrCP člen 46, 46/5.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Po drugem odstavku 2. člena ZP-1 se v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
Prekrškovni organi in sodišča morajo upoštevati spremembe materialnopravnih predpisov do pravnomočnosti odločbe, torej tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi.
ZP-1 člen 8, 42, 156, 156-3, 199, 199/2. KZ-1 člen 91, 91/2.
kršitev materialnih določb zakona - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - uporaba določb kazenskega zakonika
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku. V postopku nove razsoje zastaranje pregona ne „oživi“.
V postopku ponovnega odločanja v postopku o prekršku po razveljavitvi pravnomočne odločbe o prekršku z zahtevo za varstvo zakonitosti mora sodišče o prekršku in storilčevi odgovornosti zanj odločiti v razumnem roku ob upoštevanju zapletenosti zadeve, ravnanja državnih organov, ravnanja vložnika pravnega sredstva in vprašanja, za kaj v pravnem sredstvu gre.
Tožeča stranka izpodbija navodila, dana hčerinski družbi, ter priznanje njenih ravnanj kot ravnanj izpolnitvenega pomočnika. Navodila tožeče stranke njeni hčerinski družbi sama po sebi ne ustvarjajo izpodbojnih učinkov. Zgolj navodila namreč ne pomenijo ravnanja, ki bi imelo za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tožeče stranke, saj neposredno nimajo učinka na premoženje tožeče stranke.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPIPP člen 442.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - solidarna odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
pravica do pravnega sredstva - pritožba - napoved pritožbe
Če upravičenec do pritožbe po napovedi pritožbe vloži pritožbo, sodišču druge stopnje ni treba presojati navedb v zvezi s pritožbenimi razlogi, ki jih je upravičenec navedel v napovedi pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KONCESIJE
VS0018137
ZPP člen 13, 370, 394, 394-9, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 147, 148. URS člen 26. ZLD člen 18, 18-6.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - odvzem koncesije - odpoved koncesijske pogodbe - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost občine - sprememba pravnomočne sodbe na podlagi izrednega pravnega sredstva - razlogi za revizijo - predhodno vprašanje - obnova postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Okoliščina, da je bila s sodbo Vrhovnega sodišča spremenjena pravnomočna sodba Višjega sodišča v Ljubljani, na kateri temelji izpodbijana odločitev (13. člen ZPP), ni revizijski razlog (370. člen ZPP), ampak ima toženka možnost predlagati obnovo postopka (9. točka 394. člena ZPP).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ugotovitev lastninske pravice - navadno materialno sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnika, ki sta zahtevala ugotovitev solastninske pravice na njunih nepremičninah, sta navadna materialna sospornika, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja zanju ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP). V takšnem položaju enotna opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni ustrezna, saj mora biti skladno z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, t.j. za vsakega tožnika posebej. Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov pa tudi ni možnosti za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov na podlagi petega odstavka 367. člena ZPP.