Ker sta toženca solastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na podlagi izročilne pogodbe (sklenjene z O. U., ki je enostransko razpolagala s skupnim premoženjem), ki ni bila nikoli izpodbita, nista pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek tožeče stranke na podlagi 51. in 59. člena ZZZDR.
Glede na navedbe v tožbi, da tožnica poleg terjatve na račun povečanja vrednosti solastniškega deleža toženčeve pokojne matere, katere univerzalni naslednik je toženec (za vlaganja pred sklenitvijo zakonske zveze), od toženca uveljavljala tudi terjatev na račun povečanja vrednosti njegovega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji v sporno nepremičnino pred sklenitvijo zakonske zveze, je ugotovitev višjega sodišča, da gre v konkretnem primeru le za terjatev zoper toženčevo pokojno mater, za katero toženec odgovarja kot dedič, je tako v nasprotju z listinami v spisu.
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP) oziroma vrednost, ki jo določi sodišče najpozneje na glavni obravnavni pred začetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 44. člena ZPP). Zato je v konkretnem primeru upoštevna le vrednost 1.000,00 EUR, za navedbo katere pa Vrhovno sodišče ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije ni moglo vedeti.