ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPIPP člen 442.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - solidarna odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
Vložnica je vnesla precejšen dvom v resničnost ugotovljenih dejstev, navedenih v poročilu o opravljeni vročitvi, o tem, da je bila v času domnevnega vročanja doma, pa sodnega pisanja brez zakonitega razloga ni hotela sprejeti, s tem pa tudi dvom v pravilnost vročitve po 123. členu ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektiva pristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča druge stopnje kot stranka v postopku
Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z devetim tožencem, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - obramba z zagovornikom
Vrhovno sodišče sprejema oceno sodišča prve stopnje, da bi prizadevanje sodišča, da ugotovi identiteto in naslove nedoločno predlaganih prič, postopek nedopustno zavleklo, celo več, dokazni predlog, kakršen je bil podan, sploh ni bil izvedljiv.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0018128
OZ člen 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2, 403, 403/1, 1034, 1034/3.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - učinki pripoznave dolga glavnega dolžnika na pretrganje zastaranja do poroka - učinki pripoznave dolga enega solidarnega dolžnika na pretrganje zastaranja do drugega solidarnega dolžnika - zavarovanje terjatve - bianco menica - prekluzija - pravica do izjave v postopku
Eden od več (so)dolžnikov lahko nastopa v različnih pravnih položajih; bodisi kot solidarni dolžnik (na primer s pogodbo, s katero je dogovorjena solidarna obveznost dolžnikov, razen če se ta po določbi 394. členu OZ že domneva, ali s pogodbo o pristopu k dolgu po 432. členu OZ) bodisi kot subsidiarni ali solidarni porok (določbe 1019. člena OZ). Za presojo učinkov pripoznave dolga enega od sodolžnikov v takšnih obligacijskih razmerjih sta pomembni določba tretjega odstavka 1034. člena OZ, ki ureja učinke pretrganja zastaranja med glavnim dolžnikom in porokom, ter določba prvega odstavka 403. člena OZ, ko gre za učinke pretrganja zastaranja v razmerju med solidarnimi dolžniki. V obeh primerih, ne glede na to, ali ima revident položaj poroka ali enega od solidarnih dolžnikov, pripoznava dolga s strani družbe T., d. o. o., ne more pretrgati zastaranja v razmerju do revidenta. Z nasprotnim stališčem je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede pretrganja zastaranja (drugi odstavek 369. člena OZ).
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je bila v konkretni zadevi sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi s sklenitvijo pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč pravilno uporabljena in ali je v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga tožnika o nedobrovernosti šeste in sedme toženke podana kršitev določb pravdnega postopka.
Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja. Odločilno je vprašanje kršitve dolžne skrbnosti, to je ravnanje contra legem artis. V skladu z določili 239. in 240. člena O) se dolžnik svoje odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti, dokazati pa mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe ni mogel (pravilno) izpolniti, ki so bile nepremagljive oziroma neodvrnljive.
Pojasnilna dolžnost vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Pravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je pomembna zaradi zaščite pravice do ozaveščene privolitve v posamezen medicinski poseg v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti zdravstvene ustanove. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3.
povrnitev škode - odgovornost za drugega - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - gradbena dela - glavni izvajalec - podizvajalec - obseg revizijskega preizkusa - dejanska podlaga izpodbijane sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožniku je škoda nastala zaradi nepravilnosti pri gradbenih delih, ki so jih za glavnega izvajalca (prvo toženko) opravili delavci podizvajalca. Sklepanje, da je te delavce šteti za delavce prve toženke, sta sodišči pravilno oprli na ugotovitve, da je vsa gradbena dela na objektu vodila in nadzoroval prva toženka. Slednja zato odgovarja za tožnikovo škodo, saj so mu jo kot tretji osebi povzročili njeni delavci (prvi odstavek 147. člena OZ).
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pridobitev lastninske pravice - solastnina - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Glede na navedbe v tožbi, da tožnica poleg terjatve na račun povečanja vrednosti solastniškega deleža toženčeve pokojne matere, katere univerzalni naslednik je toženec (za vlaganja pred sklenitvijo zakonske zveze), od toženca uveljavljala tudi terjatev na račun povečanja vrednosti njegovega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji v sporno nepremičnino pred sklenitvijo zakonske zveze, je ugotovitev višjega sodišča, da gre v konkretnem primeru le za terjatev zoper toženčevo pokojno mater, za katero toženec odgovarja kot dedič, je tako v nasprotju z listinami v spisu.
Ker sta toženca solastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na podlagi izročilne pogodbe (sklenjene z O. U., ki je enostransko razpolagala s skupnim premoženjem), ki ni bila nikoli izpodbita, nista pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek tožeče stranke na podlagi 51. in 59. člena ZZZDR.
Če se sodišče druge stopnje v celoti strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje in ji nima ničesar dodati, ni treba še dodatno opredeljevanje do izvedenih dokazov in ponavljanja razlogov, vsebovanih že v prvostopenjski sodbi.
Ugotovljeno dejansko stanje še daje dovolj trdno podlago za uporabo instituta sostorilstva, saj naj bi osumljenec skupaj z bratom oškodovanko ne le ogovoril in stal poleg nje, temveč naj bi med soosumljenčevim poskusom ropa tudi stražil.
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP) oziroma vrednost, ki jo določi sodišče najpozneje na glavni obravnavni pred začetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 44. člena ZPP). Zato je v konkretnem primeru upoštevna le vrednost 1.000,00 EUR, za navedbo katere pa Vrhovno sodišče ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije ni moglo vedeti.
Sodišči nista avtomatično izključili razumnega oziroma potrebnega dokazovanja dokazno pomembnega dejstva, le procesno pravilno sta ocenili, da je dokaz z zaslišanjem priče nepotreben. V luči procesne določbe 213. člena ZPP tako tudi določba 8. člena ZPP v spornem primeru ni terjala izvedbe prav vseh dokazov, zahtevala pa je obrazložitev zavrnitve tega dokaznega predloga na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP. Procesna ureditev je tako zahtevala zgolj ustrezno argumentacijo, zakaj obravnavani dokazni predlog ni bil dopuščen oziroma tudi ta dokaz ni bil izveden. Tej procesni zahtevi pa sta sodišči ob povedanem prav tako zadostili.
postopek proti mladoletnikom - pripor – pripor zoper mladoletnika kot izjema – neogibnost pripora
Obrazložen zaključek o neizogibni potrebnosti odreditve pripora ob dejstvu, da gre za mlajšega mladoletnika, jasno vsebuje tudi presojo o njegovi izjemnosti kakor tudi presojo, da milejši ukrepi, tudi tisti, našteti v prvem odstavku 471. člena ZKP, ne pridejo v poštev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
Predvidevanje razpravljajočega sodnika, katerega izločitev predlaga tožnik, da bodo nastopili razlogi za izločitev tudi drugih sodnikov, ni razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP. Če bo nastopil položaj, kot ga predvideva predlog za delegacijo in če bodo izločeni tudi drugi sodniki, bo treba postopati po določbi 66. člena istega zakona.