prenehanje koncesijske pogodbe - ugotovitvena odločba o prenehanju koncesije - neizpolnjevanje obveznosti iz koncesijske pogodbe - razdrtje koncesijske pogodbe - odvzem koncesije - prenehanje učinkovanja pogodbe o podelitvi koncesije
Po 145. členu ZV-1 koncesijska pogodba zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ni razvezana na podlagi zakona, temveč jo koncedent lahko razdre. Voljo za razdrtje je v obravnavanem primeru koncendent izrazil z izjavo, oblikovano kot sklep. Izjava po pravilih obligacijskega prava učinkuje od trenutka, ko jo naslovnik prejme. Glede na to, da je tožena stranka tožeči stranki sklep poslala skupaj z odločbo, sodišče ugotavlja, da pogodba ob izdaji odločbe, s katero je tožena stranka ugotovila prenehanje koncesije, še ni bila razdrta, zato tožena stranka še ni imela podlage za ugotovitev, na katero bi lahko odločbo oprla. Odločba o ugotovitvi prenehanja koncesije je bila torej izdana preuranjeno.
Odvzem koncesije, ki je urejen v 145. členu ZV-1, se razlikuje od razdrtja koncesijske pogodbe. Pri slednjem ne gre zgolj za kršitev pogodbe, pač pa za kršitev javnopravnih aktov, ki urejajo koncesijo. O odvzemu koncesije se vodi upravni postopek in odloči z upravno odločbo, medtem ko se o razdrtju koncesijske pogodbe ne odloča v upravnem postopku.
Ker se koncesija, podeljena z odločbo, lahko izvršuje šele po sklenitvi koncesijske pogodbe, s prenehanjem pogodbe in v tej posledici ugotovitve, da je koncesija prenehala, izgubi pravni učinek tudi odločba o podelitvi koncesije.
upravni postopek - ničnost odločbe - obnova postopka
Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega prava in ne uporabe določb upravnega postopka, na katerega se nanaša 4. točka 1. odstavka 279. člena ZUP, s tem ko se sklicuje na 128. člen. Tožnikovo stališče, da bi moral zahtevo za izdajo soglasja vložiti on in ostali solastniki, na ugotovitev ničnosti torej ne more vplivati.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 62, 62/2, 90, 90/1, 90/2, 95, 95/1, 96, 96/2.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - upravni postopek - upravni spor
Ker morajo biti pravice in pravne koristi drugih strank (stranskih udeležencev) obravnavane v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zakon ne predvideva njihovega (ponovnega) sodelovanja v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja.
postopek nadzora - pravni interes - stranka v postopku nadzora - stranski udeleženec v postopku nadzora - vročitev odločbe - vpogled v spis
Ker je Agencija postopek nadzora, ko je prejela zahtevo tožeče stranke za sodelovanje v navedenem postopku že končala, je po presoji sodišča pravilen zaključek Agencije, da je tožeča stranka svojo vlogo za priznanje lastnosti stranskega udeleženca vložila prepozno.
Tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje 2. in 3. točke izpodbijanega sklepa, s katerim je Agencija zavrgla njeno zahtevo za vročitev odločbe z dne 4. 9. 2008 in zavrgla njeno zahtevo tožeče stranke za vpogled v spis.
upravni spor - tožba na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta - pravni interes za vložitev tožbe - razrešitev člana nadzornega sveta javnega sklada
Izdaja sodbe, s katero sodišče ugotovi nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, je pogojena z obstojem procesnih predpostavk za meritorno odločanje o tožbi na odpravo akta. Ker v obravnavanem primeru pravni interes za vložitev tožbe na odpravo akta ni izkazan, saj je tožena stranka na dan izdaje izpodbijane odločbe imenovala novega člana nadzornega sveta, ta procesna predpostavka tudi ni podana za odločanje po 2. odstavku 64. člena ZUS-1.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - smiselna uporaba določb ZUP - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
V določbah ZOZKD ni podlage za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če pogoji za tovrstni ugotovitveni postopek po določbah ZUP (144. člen) niso izpolnjeni.
Odmera komunalnega prispevka ni vezana na komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v obsegu, ki se ga zahteva za dopustnost gradnje objekta na njem. V skladu z določbo 3. odstavka 79. člena ZPNačrt se namreč komunalni prispevek odmerja za posamezno vrsto komunalne opreme, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.
Zahteva po izkazanosti pravno pomembnih okoliščin glede pravočasnosti predloga za obnovo postopka pomeni, da mora predlagatelj v njem zatrjevati njegovo pravočasnost z navedbo konkretnih okoliščin, ki kažejo na to, da je vložen v zakonskem roku, kot tudi, da te svoje trditve podkrepi z dokazi.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/3, 34, 34/2. ZUP člen 7, 7/1, 9, 9/1, 9/4, 138, 138/1, 145, 146, 237, 237/2, 237/2-3. URS člen 23, 157. ZUS-1 člen 1, 2, 20, 20/3.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - dostop do sodnega varstva - načelo zaslišanja strank
Po določilu 2. odstavka 34. člena ZBPP, če ZBPP ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po ZUP. To pa v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ob upoštevanju določil ZBPP, pomeni, da tožena stranka stranka v določenih primerih mora upoštevati določila ZUP o zagotavljanju možnosti stranki, da se pred izdajo odločbe izjavi o sporni okoliščini – v konkretnem primeru je ta okoliščina ugotovitev tožene stranke, da je tožnica zatrjevala neresnične podatke v prošnji za brezplačno pomoč. To pomeni, da je glede na vsebino tožbe tožena stranka v konkretnem primeru imela obveznost, da tožnico sooči z neskladjem med njeno izjavo in podatki v zemljiški knjigi zaradi določila 5. odstavka 20. člena ZBPP, ki v primeru ugotovitve o lažnem navajanju dejstev pomeni tudi prepoved uveljavljanja ustavne pravice do brezplačnega dostopa do sodišča (23. člen Ustave).
denacionalizacija - podržavljena zazidana stavbna zemljišča - odškodnina - ovira za vrnitev nepremičnine v naravi
Po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen se podržavljena zazidana stavbna zemljišča (obstoječe gradbene parcele) ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. To pomeni, da organ ne more ugoditi zahtevku za denacionalizacijo v naravi, pač pa v drugi obliki - odškodnini. Vprašanje obstoja ovire za vrnitev nepremičnine v naravi po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen je treba presojati glede na stanje nepremičnine v času vračanja. Gre za dejansko oviro, ki preprečuje možnost vračanja v naravi. Nerelevantno za obliko denacionalizacije je, da ovira po 2. odstavku 32. člena ZDen ob uveljavitvi ZDen še ni obstajala.
carina - naknadni obračun carinskega dolga - zavezanec za plačilo carinskega dolga
Po določbi 1. odstavka 125. člena CZ mora carinski zavezanec (glavni zavezanec) predložiti blago v nespremenjenem stanju namembnemu carinskemu organu v predpisanem roku in spoštovati ukrepe, ki jih je sprejel carinski organ, da bi se ugotovila in zagotovila istovetnost blaga in izpolnjevati obveznosti v tranzitnem postopku. Isti člen CZ v 3. odstavku določa, da je za izpolnitev obveznosti iz 1. in 2. odstavka tega člena odgovoren tudi prevoznik ali prevzemnik blaga, ki prejme blago vedoč, da je v carinskem tranzitnem postopku.
ZICPES člen 71, 72, 76. Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 13.
kršitev pravic intelektualne lastnine - carinski ukrepi - začasno zadržanje blaga - zaseg blaga - rok za vložitev tožbe - podaljšanje roka
Ukrepi carinskih organov pri kršitvah intelektualne lastnine so naravnani tako, da so vse vpletene strani dolžne ravnati hitro, da ne bi prihajalo do nepotrebnega zadrževanja spornega blaga in do nepotrebnega zavlačevanja postopka. Gre za nujne ukrepe, pri katerih je ravnanje carinskih organov vezano na zakonsko določene roke. Tek postopka je odvisen od (ne)dejavnosti oziroma molka lastnika blaga in imetnika pravice.
V tem upravnem sporu izpodbijana odločba je prenehala učinkovati s pretekom njene veljavnosti, to je 18. 3. 2006. Tudi pravda, ki je sledila tožbi imetnika pravice, je pravnomočno zaključena in torej tudi iz tega razloga v tem upravnem sporu izpodbijana odločba ne učinkuje več. Upravni spor je dopusten le, če je za tožnika nastala posledica zaradi upravnega akta oziroma če je zaradi upravnega akta prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2006 (2006) člen 17.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljski ukrepi - ukrep SKOP - odstop od izvajanja ukrepa - upravičen razlog - vrnitev prejetih sredstev
V zadevi ni sporno, da so bila tožniku izplačana sredstva, ki so mu bila dodeljena iz naslova njegove zahteve v letu 2004 za ukrep IPL in da je v naslednjem letu od ukrepa SKOP-IPL odstopil, sporno pa je, ali naj bi za odstop od navedenega ukrepa imel upravičen razlog. Stališče tožnika, da je bil v prekinitev ukrepa prisiljen, ker mu z odločbo Agencije (v letu 2004) niso bila odobrena sredstva za navedeni ukrep, pritožbeni organ pa je o njegovi pritožbi zoper navedeno odločbo odločil šele po dveh letih (z odločbo je ugodil pritožbi in odločil, da je tožnik upravičen do plačila za ukrep SKOP-IPL) ter da naj bi tožnik zato imel za odstop od navedenega ukrepa upravičen razlog, ni utemeljeno.
ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3, 32, 32/2. ZV-1 člen 18. ZON člen 85, 85/1, 171, 171/1.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - zazidano stavbno zemljišče - določitev funkcionalnega zemljišča - iz pravnega prometa izvzeta nepremičnina - naravna vrednota - lastnina države
Nepremičnine, razglašene za naravne znamenitosti, se vrnejo v naravi, če niso izvzete iz pravnega prometa oziroma če je na njih mogoče pridobiti lastninsko pravico. Po določbah ZON se tako varuje kot naravne vrednote le tiste nepremičnine, ki so navedene na seznamu; le te so v lasti države in niso v pravnem prometu. V tej zadevi pa je sporno, ali je nepremičnina prešla v last RS zaradi svojega statusa, kar bi šele opravičevalo uporabo določbe 1. odstavka 85. člena ZON.