gradbeno dovoljenje - zavrnitev zahtevka - nezahtevni kmetijski objekt - kmetija - gradnja - pomožni objekt
Kmetija je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nerazumljiva tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Tožba, ki je bila ob vložitvi nejasna in nepopolna, je ostala nejasna in nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnik v tožbi ni navedel, kateri upravni akt s tožbo izpodbija, niti ni predlagal, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - javna pot - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - stranski udeleženec
Organu je glede na okoliščine bilo znano oziroma bi mu moralo biti znano, da je tožnik zaradi ukinitve statusa javnega dobra neposredno prizadet v svojih pravicah oziroma pravnem interesu. Pravni položaj tožnika se zato razlikuje od pravnega položaja morebitnih drugih uporabnikov zemljišč, ki organu nuso znani in jih tudi ni mogel vnaprej določiti.
Ker je organ odločal o gradbenem dovoljenju preden je bilo pravnomočno odločeno o tožničinem vstopu v ta postopek, njenega predloga za obnovo ne more zavreči iz razloga, ker je bil njen predlog za vstop v postopek (zgolj) dokončno zavrnjen.
Pri obnovitvenem razlogu po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP se ne preizkuša, ali bi bila odločba zaradi okoliščin, na katere stranka opira svoj pravni interes, lahko drugačna in da sta v tem smislu navedena obnovitvena razloga po ZUP absolutna. Vendar je treba upoštevati še drugi odstavek 47. člena tedaj veljavnega GZ, ki je v tem primeru lex specialis. Določal je, da se v primeru, če oseba zahteva obnovo postopka iz razloga, ker bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, obnova dovoli le, če bi lahko pripeljala do drugačne odločitve.
Preizkus kvalificiranosti se torej zahteva, pri čemer tudi presoja, ali bi obnova lahko pripeljala do drugačne odločitve, ne pomeni, da organ odloča že o predmetu gradbenega dovoljenja, tj. ali bi predlagatelj obnove v obnovljenem postopku uspel. Gre za to, da mora presoditi ali predlagatelj zatrjuje obstoj razlogov, ki bi, če bi bili izkazani, lahko pripeljali do zavrnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
Tožnica je po s stopnjo verjetnosti izkazala, da bi v primeru, če navedene določbe Odloka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne bi bile spoštovane, lahko prišlo do posega v njen pravni položaj. Prav tako so zatrjevani razlogi taki, da bi v obnovljenem postopku lahko pripeljali do zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja, saj je skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - prepoved odločanja o isti stvari - ne bis in idem - neobrazložena odločba
Dalje, kot razlog za zavrženje tožnikove prošnje organ v nadaljevanju navaja, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno, saj je sodišče z odločbo Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023 prosilcu dodelilo redno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji." Takšna obrazložitev pa ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa in ni v skladu z zahtevami 214. člena ZUP (v povezavi z 228. členom ZUP). V njej namreč ni navedeno, o kakšni prošnji za BPP v primerjavi s predmetno naj bi bila tožniku BPP dodeljena z odločbo, št. Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023; organ navaja le, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno". Po citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pa je pogoj za zavrženje zahteve, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno.
Sodišče se s tožnico strinja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti določbam 214. člena ZUP o vsebini obrazložitve in da odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Organ se v odločbi namreč ni opredelil do navedb tožnice, da se predmetni leseni objekt uporablja za spravilo poljščin in vrtnega orodja, in to v nespremenjeni obliki že desetletja. Organ ni obrazložil, zakaj objekt po namenu ne sodi med katerega od dopustnih objektov iz 10. člena Odloka s po namenu podobno dejavnostjo. Organ tudi ni navedel, ali je ugotavljal ter upošteval, ali je bil objekt v času postavitve dopusten. Po ustaljeni upravnosodni praksi pa je legalnost gradnje treba presojati po predpisih, veljavnih v času odločanja ter ob upoštevanju predpisov, veljavnih v času gradnje spornih objektov.
koncesija - zdravstvena dejavnost - odločitev ustavnega sodišča - ustavne pravice - neustavnost - pravica do enakosti pred zakonom - pravna država - svobodna gospodarska pobuda - retroaktivnost
Sprememba trajajočega pravnega razmerja ne učinkuje za nazaj. Ker v konkretni zadevi ne gre za poseg v pravne položaje, ki bi bili zaključeni v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta, zato do posega v razmerje urejeno s pravnomočno odločbo ni prišlo. Gre za sistemski ukrep zakonodajalca z legitimnim ciljem ureditve zdravstvene dejavnosti in zagotavljanje javnega interesa.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - javna pot - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - stranski udeleženec
Organu je glede na okoliščine bilo znano oziroma bi mu moralo biti znano, da je tožnik zaradi ukinitve statusa javnega dobra neposredno prizadet v svojih pravicah oziroma pravnem interesu. Pravni položaj tožnika se zato razlikuje od pravnega položaja morebitnih drugih uporabnikov zemljišč, ki organu niso znano in ji tudi mogel vnaprej določiti.
ZMZ-1 člen 20, 20/3, 49, 49/15, 70, 70/4. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 7, 19, 19/2, 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27.
subsidiarna zaščita - resna škoda - odstranitev tujca iz države - načelo nevračanja - zdravstveno stanje prosilca - načelo lojalnega sodelovanja - pravo EU - zaslišanje - glavna obravnava - pravica do pritožbe
Sodna praksa Sodišča EU v zvezi z Direktivo o vračanju 2008/115 pomeni, da je Upravno sodišče moralo v tej zadevi zaradi obvezujoče metode razlage effet utile oziroma lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU ignorirati določbo petnajstega odstavka 49. člena ZMZ-1.
Tožena stranka sploh ni naredila ocene tveganja z vidika varstva pravice iz člena 19(2) Listine, kljub temu, da je tožnik poleg tega, da nima kje bivati v Alžiriji, omenil tudi zdravstvene razloge. Te razloge pa je omenil v takšnih okoliščinah in na način, da bi tožena stranka morala ta vidik spora razčistiti in ga vključiti v presojo.
Člen 5 Direktive 2008/115 v povezavi s členoma 1 in 4 ter 19(2) Listine nasprotuje temu, da država članica sprejme odločbo o vrnitvi ali zagotovi odstranitev državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju te države članice in ki ima hudo bolezen, če obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi vrnitev tega državljana, ker v namembni državi ni na voljo ustrezne oskrbe, tega izpostavila nevarnosti znatnega skrajšanja pričakovane življenjske dobe ali hitrega, znatnega in nepopravljivega poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, kar bi povzročilo hude bolečine.
Zaradi načela enakovrednosti v zvezi z načelom procesne avtonomije držav članic EU je Upravno sodišče prišlo do zaključka, da v povezavi z določbo 27. člena Dublinske uredbe, v povezavi z določbo o pravnem sredstvu v zadevah ponovnih prošenj in v pritožbenih zadevah odločanja o prvi prošnji za mednarodno zaščito ter 47. člena Listine in v tem razdelku obravnavanih sodb Sodišča EU, določbe določila četrtega odstavka 70. člena ZMZ-1 zaradi načela enakovrednosti, kot sestavnega dela 47. člena Listine, ki ima neposredni učinek, ni mogoče razlagati tako, da se to določilo nanaša na toženo stranko.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 147, 147/1, 153, 153/1.
legalna gradnja - predhodno vprašanje - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S procesnim sklepom o prekinitvi postopka odločanja je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen, zato sklepa o prekinitvi ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Sodbo PRp 328/2024 z dne 3. 4. 2024, ki jo izpodbija tožnik s tožbo v tem upravnem sporu, je izdalo Višje sodišče v Kopru v okviru svojih na podlagi Ustave Republike Slovenije (126. člen) z zakonom, to je ZS in ZP-1 določenih pristojnosti. Navedena sodba torej spada med odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, kar pomeni, da ne gre za upravni akt, ki bi se glede na določbe (2. in 3. člena) ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu.
upravni spor - nov upravni akt - ustavitev postopka
Sodišče je tožnika pozvalo, da naj se v roku 15 dni izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma jo razširja na novo izdani akt, ter ga opozorilo, da bo postopek ustavilo, če se v danem roku ne bo izjavil. Tožnik v danem roku 15 dni na poziv sodišča ni odgovoril. Sodišče je zato postopek ustavilo.
izredno pravno sredstvo - odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - bistvena kršitev določb postopka
Odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici sta vezana na absolutni rok petih let oziorma enega leta od izdaje in vročitve odločbe organa prve stopnje. Tožena stranka, je v zadevi že izdala odločbo v predpisanem roku, po odpravi te odločbe v postopku sodnega varstva, zato se ne more uspešno sklicevati na potek roka iz 277. člena ZUP. Nova odločba upravnega organa, četudi izdana kasneje, po svojem pravnem učinku nadomešča prvotno izdano odločbo, ki je bila v upravnem sporu odpravljena.
dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - datum pridobitve nepremičnine - prodaja nepremičnin - stroški vzdrževanja - investicija - pohištvo
Sporni stroški se nanašajo na nakup stanovanjske opreme in pohištva. V davčnem postopku oprema predstavlja premično premoženje, ki se v skladu s 1. točko sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 ne upošteva kot strošek investicij, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine. Sodišče se strinja zato z razlogi davčnega organa in toženke, da ne gre za stroške investicij in vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost stanovanja. V konkretnem primeru davčni organ spornih stroškov ni davčno priznal, ker ne povečujejo uporabne vrednosti nepremičnine.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje - ogrožanje varnosti - resna grožnja za javni red ali javno varnost - kršitev javnega reda in miru
Kršitve so bile take narave (grožnja s smrtjo varnostniku in žalitve le-tega v vinjenem stanju, neupoštevanje njegovih navodil in odredb, nespoštljivo ravnanje s hrano, glasno razburjanje, pozivanje varnostnika k pretepu zunaj varovanega območja) in intenzitete, da nedvomno ogrožajo javnost in predstavljajo tudi dovolj resno nevarnost za javni red.
Ni dvoma, da je bilo z omejitvijo gibanja tožnika na prostore Centra za tujce, poseženo v njegovo osebno svobodo oziroma da ta ukrep pomeni omejitev izvrševanja njegove pravice do svobode (ki jo varujejo 19. člena Ustave, 6. člen Listine EU o temeljnih pravicah oziroma 5. člen EKČP).
Sodišče pritrjuje sklepu toženke, da je ob zgoraj opisani dinamiki kršitev tožnika v azilnem domu, ukrep omejitve gibanja na območje Centra za tujce ustrezen in sorazmeren nevarnosti, ki jo tožnik s svojimi ravnanji predstavlja za varstvo osebne in premoženjske varnosti in s tem javnega reda. Večkratna opozorila varnostne službe pri tožniku niso zalegla, s kršitvami je torej nadaljeval, šlo pa je za hujše kršitve (varnostniku je grozil s smrtjo). Tako je jasno, da se lahko le z ukrepom omejitve gibanja tožnika na Center za tujce, zagotovi cilj varstva osebne in premoženjske varnosti in s tem javnega reda.
Zgolj navedba materialnega predpisa (5. člena GZ in s tem tretje alineje prvega odstavka tega člena, ki omogoča izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa brez gradbenega dovoljenja za gradnjo in prijave začetka gradnje), brez opravljene presoje, ali gre res za dela, izvedena zaradi izvrševanja izrečene inšpekcijske odločbe, oziroma za vzdrževalna dela, kot je to v upravnem postopku zatrjeval in še vedno zatrjuje tožnik, tako za zahtevan standard obrazložitve iz 214. člena ZUP ne zadošča, še zlasti upoštevajoč že pred izdajo izpodbijane odločbe uveljavljane ugovore.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - prekrškovni postopek - prekrški - zagrožena kazen zapora
Glede na predpisano skupno višino globe za prekrške, storitev katerih se očita tožniku, ki znaša najmanj 2.120,00 EUR, in ob upoštevanju 20.a člena ZP-1, ki v primeru neplačila globe nad skupno višino 1.000,00 EUR, v primeru neuspešne izterjave po pravilih upravne izvršbe, predvideva izvršitev sankcije nadomestnega zapora, po presoji sodišča ni utemeljeno stališče tožene stranke, da ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilca življenjskega pomena. Čeprav drži, da ima tožnik oziroma vsaka stranka v prekrškovnem postopku v primeru, če zaradi premoženjskega stanja globe in stroškov ni zmožna plačati, najpozneje do poteka roka za plačilo možnost predlagati nadomestitev globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, je po oceni sodišča uveljavljanje take možnosti v primeru, če stranka dejansko ne razume pomena postopka (kar je tožnik navajal že v prošnji za BPP), vprašljivo.Po mnenju sodišča bi se tako moral upravni organ, glede na navedbe v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na primeren način (npr. z izvedbo ustne obravnave), prepričati o tožnikovih osebnih okoliščinah oziroma ali je sposoben razumeti pomen postopka.
omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - nevarnost pobega - tujec - tujec, ki mora zapustiti državo - omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu
Sodišče je v svojih odločitvah že večkrat poudarilo, da je omejitev gibanja (kot poseg v pravico do osebne svobode) v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave dopustna v primerih, ki jih dovoljuje Ustava, oziroma kadar to zahtevajo pravice drugih ali javna korist. Če torej obstaja ustavno dopusten cilj (test legitimnosti), je treba oceniti še, ali je tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti (test sorazmernosti). Sodišče na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, in dokazov, ki jih je v soglasju s strankama pridobilo po njenem zaključku, ugotavlja, da je odločitev tožene stranke, ki je presodila, da je omejitev gibanja tožniku še vedno utemeljena, pravilna in zakonita. Ukrep omejitve gibanja je bil tožniku odrejen zaradi nevarnosti pobega, iz države pa ga ni bilo mogoče odstraniti takoj.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek 11. 12. 2023. Ker je bila tožba vložena osebno pri naslovnem sodišču šele v torek dne 12. 12. 2023, je bila vložena prepozno. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo spornega razmerja, ki ga želi prosilec urediti s pomočjo odvetnika, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico.