nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odpis dolga - stečajni postopek
Po začetku postopka zaradi insolventnosti ni mogoče voditi postopkov odpisa, delnega odpisa, obročnega plačila, odloženega plačila davka in obročnega plačevanja davka iz 101. ,102., in 103. člena ZDavP-2 za obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopek zaradi insolvetnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje - osebni stečaj - pravdna sposobnost
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika vedno v enakem obsegu omejena tudi njegova pravdna sposobnost, ampak je treba stečajnemu dolžniku priznati pravdno sposobnost, kolikor lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje.
izvršba - davčna izvršba - osebni stečaji - odpust obveznosti - prednostna terjatev - prispevki za socialno varnost
Znesek, ki se izterjuje, predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki so zapadle v letu pred uvedbo osebnega stečaja in imajo, glede na to, da se nanašajo na tožečo stranko kot samostojnega podjetnika, naravo prednostnih terjatev, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.
ZFPPIPP člen 229, 229/2, 229/2-2, 229/2-2-3, 251. ZUP člen 98.
zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - vročanje preko stečajnega upravitelja - naslov stečajnega upravitelja, določen v registru
Tožeča stranka ima sicer prav, da bi morala tožena stranka po uvedbi stečajnega postopka pisanja v upravnem postopku stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti po upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisanem v register. V konkretnem primeru je torej z vročitvijo na osebnem naslovu stečajnega upravitelja prišlo do kršitev procesnih pravil glede vročanja, vendar po mnenju sodišča kršitev pravil v konkretnem primeru ni bistvena, saj je stečajni upravitelj odločbe dejansko prejel. Ob poskusu vročitve na nepravem naslovu stečajni upravitelj vročitve ni zavrnil, saj je s podpisom vročilnice o osebni vročitvi potrdil prejem spornih odločb o vrnitvi sredstev.
ZDavP-2 člen 125, 126, 146, 156. ZP-1 člen 44, 44/3, 44/4. ZFPPIPP člen 171, 408, 408/2, 408/2-3.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa - uklonilni zapor - nadomestitev globe - naloge v splošno korist - stečajni postopek - tek zastaralnih rokov
Postopek začetka izvrševanja globe se mora začeti znotraj štiriletnega roka v skladu s 44. členom ZP-1, pri čemer pa nadaljevanje izvrševanja poteka v teku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. 44. člen ZP-1 je bil spremenjen, četrti odstavek 44. člena je bil dodan v ZP-1 s spremembo ZP-1H dne 13. 3. 2013, vendar iz prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZP1-H izhaja, da se določba novega četrtega odstavka 44. člena zakona uporablja za vse sankcije za prekrške, ki do uveljavitve tega zakona še niso bile izvršene.
Če storilec ponujene alternativne možnosti plačila globe ne izkoristi (tako, da naloge v splošno korist ne opravi), se globa izterja v celoti. V vsakem primeru pa je treba začetek izvrševanja globe v tem primeru šteti od izdanega sklepa o nadomestitvi globe, saj je ravno sklep o nadomestitvi globe v tem primeru dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.
V času trajanja stečajnega postopa zastaranje ni teklo in je začelo ponovno teči po davčnih predpisih, to je po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/3, 112/3-1, 112/6, 112/6-12, 112/9.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - kaznivo dejanje nevestno delo v službi
Tudi po presoji sodišča so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 383.a, 383.a/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek - osebni stečaj prosilca - zavrženje prošnje
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik prosil za BPP v svojstvu dolžnika v smislu ZFPPIPP, in da predlog za začetek stečajnega postopka še ni bil vložen. Tako dejansko stanje pa glede na določbe ZFPPIPP (tretji odstavek 383.a člen) po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP terja zavrženje tožnikove prošnje za BPP.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravdna sposobnost - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov. Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj dolžnika - odpust dolga - prednostna terjatev
Izrek sklepa o odpustu obveznosti določa, da odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika. Torej ne učinkuje na prednostne terjatve, te pa določata prvi odstavek 21. in 390. člena ZFPPIPP.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - globa - osebni stečaj - stroški stečajnega postopka
Dokler odločitev v postopku izterjave denarne kazni izrečene v prekrškovnem postopku ni pravnomočna, je vprašanje nastanka te obveznosti še negotova, njeno plačilo pa je mogoče uveljavljati šele po izvršljivosti.
Element kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo je med drugim premoženjska korist, kar pa je tudi element kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, ki se očita tožnici, torej zasledovanje protipravne premoženjske koristi. Zato se tudi po mnenju sodišča za namen uporabe določb ZFPPIPP navedeno kaznivo dejanje presoja kot kaznivo dejanje zoper premoženje v smislu 2. točke drugega odstavka 112. člena navedenega zakona.
Z izpodbijano določbo je zakonodajalec nastop pravne posledice v primeru začasnega suspenza vezal na pravnomočno obtožnico, če je ta vložena brez predhodne preiskave, oziroma na pravnomočno uvedeno preiskavo. Sporna določba se tako bistveno razlikuje od določbe, ki je bila predmet ustavne presoje, saj za ustavitev imenovanj stečajnega upravitelja v novih zadevah ne zadošča zgolj uvedba kazenskega postopka (kot je to urejala sporna določba, na katero se nanaša ustavna odločba), temveč zahteva višji dokazni standard, to je pravnomočnost obtožnice oziroma pravnomočnost sklepa o uvedbi preiskave. Prav tako se določba nanaša na začasen suspenz stečajnega upravitelja, ne pa na vprašanje pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja in pogojev za odvzem in prenehanje dovoljenja.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 410.
davčna izvršba - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - učinek sklepa - prednostne terjatve
Prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v postopkih osebnega stečaja (5. člen ZFPPIPP) so določene v prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP, v postopku osebnega stečaja pa se, skladno s posebnimi pravili za prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, iz stečajne mase kot prednostne terjatve poleg navedenih (torej poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona) plačajo tudi terjatve, ki so kot prednostne specialno določene v prvem odstavku tega člena. Terjatve iz prvega odstavka 390. člena so torej le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
ZDavP-2 člen 143. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 390, 408, 408/2.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - odpust dolga - prednostna terjatev
Znesek, ki se izterjuje, predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki imajo, ne glede na to, da se nanašajo na tožečo stranko kot samostojnega podjetnika, naravo prednostnih terjatev, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 408, 408/1, 408/2.
prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - odpust obveznosti - obresti
Odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, utemeljena.
Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V danem primeru pa je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Odpust obveznosti prav tako učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka. Obveznosti iz naslova stroškov (izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017, 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013) pa so nesporno nastale po začetku stečajnega postopka (5. 6. 2013) in nanje predmetni sklep o odpust obveznosti po presoji sodišča ne vpliva.
Terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP so le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Tako razlago potrjuje tudi besedilo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, po katerem (pred uveljavitvijo novele G) odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Ob razlagi 390. člena, na kateri je utemeljena izpodbijana odločitev in po kateri so terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP kot prednostne določene v prvem odstavku 390. člena, je navedba terjatev iz prvega odstavka 21. člena v tej določbi povsem nepotrebna. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
ZDavP-2 člen 143, 144, 145, 151. ZFPPIPP člen 21, 390, 408.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - osebni stečaj - odpust obveznosti
V zadevi se izterjujejo neplačani prispevki za socialno varnost za obdobje od junija 2011 do septembra 2012. Gre za obveznosti, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti odpust obveznosti ne učinkuje, kot je to določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.
ZUP člen 297. ZFPPIPP člen 46, 131, 374. ZVO-1 člen 11, 29.
izvršitev inšpekcijskega ukrepa - upravna izvršba - stroški izvršbe - izvršba po drugih osebah - stečajni postopek - načelo enakega obravnavanja upnikov
Namen zakonskih določb je jasen: v primeru prenehanja povzročitelja oziroma imetnika odpadkov preprečiti, da bi ti odpadki ostali brez imetnika oziroma zavezanca za njihovo varno pridelavo in bi s tem obremenjevali oz. ogrožali okolje. V takem primeru obe zakonski določbi predvidevata prenos odpadkov na Republiko Slovenijo, ki po prvem odstavku 29. člena ZVO-1 celo izrecno postane imetnik odpadkov in s tem zavezanec za njihovo obdelavo po 21. členu Uredbe o odpadkih.
Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da je možno izdati sklep o založitvi stroškov, s katerim se nalaga podjetju v stečaju stroške za kritje izvršilnih stroškov na podlagi sklepov o dovolitvi izvršbe, ki so bili izdani pred uvedbo stečajnega postopka. Nedvomno tudi taka odločitev posega v stečajno maso, to pa pomeni, da mora organ ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP in še posebej kot je to v obravnavanem primeru ali so podani pogoji iz določb ZVO-1, zlasti 29. člena.
ZFPPIPP člen 314, 314/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
stečajni postopek - priznana terjatev - pravna korist - zavrženje tožbe
Če je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi. Pravna korist tožeče stranke za tožbo zoper izpodbijano odločbo je torej v obravnavanem primeru prenehala. To pa pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.